Pojasnilo DURS, št. 4200-68/2007, 22. 8. 2007

Delavec ima v pogodbi o zaposlitvi navedeno, da ima pravico do uporabe službenega osebnega vozila v službene in privatne namene. Delodajalec za to osebno vozilo plačuje vse stroške (vključno z gorivom). Delavcu se pri plači mesečno obračunava boniteta, za katero se davčna osnova določa v skladu z drugim odstavkom 43. člena ZDoh-2. Zavezanca zanima, ali so ostali stroški, povezani z uporabo službenega osebnega vozila v privatne namene, od 1. 1. 2007 dalje davčno priznani odhodki.

Ostali stroški, ki so vezani na samo službeno osebno vozilo, ki se uporablja tudi za privatne namene, so davčno priznani odhodki, če je delavcu, ki uporablja službeno osebno vozilo za privatne namene, kar šteje kot boniteta, za to boniteto obračunana dohodnina.

V skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06) se plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela delavcev priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, tretji odstavek navedenega člena pa določa, da se kot druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo štejejo tudi stroški bonitet, ki so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. Tudi v 30. členu ZDDPO-2, ki ureja davčno nepriznane odhodke, je v 2. točki drugega odstavka določeno, da med davčno nepriznane odhodke ne štejejo stroški za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino.

Osnova za obračun bonitete v primeru uporabe službenega vozila za privatne namene je določena v drugem odstavku 43. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), ki določa, da če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo, v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem letu zniža za 15 % in v naslednjih letih do vključno četrtega leta še vsako leto za 15 %, v petem letu se zniža še za 10 % in v naslednjih letih do vključno osmega leta še vsako leto za 10 %, v naslednjih letih je enaka 10 %. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, se nabavna vrednost, ugotovljena na način v prejšnjem stavku, zmanjša za 50 %.

ZDoh-2 torej v drugem odstavku 43. člena, kjer je določen način vrednotenja bonitete in vštevanja v davčno osnovo, za primere uporabe službenega motornega vozila za privatne namene, ne vsebuje posebnih določb glede pokrivanja stroškov amortizacije, zavarovanja vozila, stroškov tekočega vzdrževanja in morebitnih drugih stroškov, ki se nanašajo na samo vozilo, in iz tega izhaja, da se za zneske teh stroškov znesek bonitete ne poveča. Ti stroški štejejo tudi kot davčno priznani odhodki (ne glede na število prevoženih kilometrov v privatne namene), ker je izpolnjen pogoj, da so kot drugo izplačilo v zvezi z zaposlitvijo obdavčeni po zakonu, ki ureja dohodnino. ZDoh-2 pa vsebuje posebno določbo glede stroškov goriva. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno rabo, se davčna osnova mesečno poveča za 25 %.

Dodajamo pa, da strošek cestnine v primeru uporabe službenega vozila za privatne namene ni strošek, ki bi bil vezan na samo vozilo (kot je to npr. strošek zavarovanja vozila) in zato ni vključen v osnovi za obračun bonitete, ki je določena v višini 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno. Če bi bil znesek vključen, bi moralo biti to v določbah drugega odstavka 43. člena ZDoh-2 posebej navedeno. Ker znesek morebitnih, s strani delodajalca plačanih cestnin za privatne namene delojemalca, ni vključen v osnovi za obračun bonitete za uporabo službenega vozila za privatne namene, je potrebno od takšne bonitete dodatno obračunati in plačati dohodnino.