Pojasnilo DURS, št. 4210-95/2007, 2. 4. 2007

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na izvajanje 4. točke (plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev) ter 7. točke (zagotovitev uporabe računalniške in telekomunikacijske opreme delojemalcu) tretjega odstavka 39. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06), odgovarjamo:

1. Plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev

V skladu s 4. točko tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 se plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev ne štejejo za boniteto, pod pogojem, da je delodajalec cepljenje dolžan zagotoviti skladno z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta delojemalca po predpisih, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Izjava o varnosti, ki jo mora izdelati in sprejeti vsak delodajalec skladno s 14. členom Zakona o varstvu in zdravju pri delu – ZVZD (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01), temelji na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Način izdelave izjave o varnosti, njeno vsebino ter podatke na katerih mora temeljiti ocena tveganja, v skladu s tretjim odstavkom 14. člena ZVZD določi in predpiše minister pristojen za delo v sodelovanju z ministrom pristojnim za zdravstvo, glede na naravo dejavnosti in velikost podjetja.

Če obstaja splošna politika podjetja o obveznem cepljenju delojemalcev z določenim cepivom, to še ne pomeni, da se plačilo cepljenja s strani delodajalca ne šteje za boniteto. V skladu z zgoraj navedenim mora biti cepljenje delojemalcev povezano z ugotovitvijo možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter na tej podlagi pripravljene ocene tveganja.

2. Zagotovitev uporabe računalniške opreme s strani delodajalca

Uporaba računalniške in telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu, se na podlagi 7. točke tretjega odstavka 39. člena ZDoh-2 ne šteje za boniteto. Pri tem dikcija »zagotoviti računalniško in telekomunikacijsko opremo« ni omejena le na zagotovitev računalnika ali telefonskega aparata. Tudi če npr. delojemalec uporablja svoj računalnik ali telefonski aparat, delodajalec pa plačuje storitve mobilne telefonije ali pa dostop do internetnih storitev, se to v skladu z navedeno določbo ne šteje za delojemalčevo boniteto.