Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki prične veljati s 01.01.2013, je v določbi 18. člena opredelil drugo pravno razmerje. In sicer navaja, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. Kot delo iz drugega pravnega razmerja se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

Oseba se zavaruje v skladu z 18. členom ZPIZ-2, če ni vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po nobeni določbi zakona, ki določa podlage za obvezno zavarovanje.

V zavarovalno dobo se šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi skupnega letnega zneska vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, ki jih je prejel zavarovanec iz 18. člena tega zakona. Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % povprečne mesečne plače, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.

Obdobje zavarovanja, ugotovljeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se začne z začetkom koledarskega leta, za katero se opravi izračun, in se zaključi z dnem, ki ustreza zadnjemu dnevu izračunanega obdobja, vendar najkasneje z 31. decembrom tega leta.

Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v koledarskem letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe z zavarovanjem na drugi podlagi, se obdobje zavarovanja iz prejšnjega odstavka začne z naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja na drugi podlagi ali s prvim dnem, ko je bil zavarovanec zavarovan na drugi podlagi z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

Če je bil zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katero se opravi izračun, že zavarovan z manj kot polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do polnega zavarovalnega časa, prejeti zneski plačil iz drugih pravnih razmerij pa se upoštevajo za izračun pokojninske osnove v celoti, če so od njih plačani prispevki.

Če zavarovanec iz 18. člena tega zakona v letu, za katerega se opravi izračun, ni dopolnil 12 mesecev zavarovalne dobe, se trajanje zavarovalne dobe izračuna do dopolnitve 12 mesecev zavarovanja.

Če je pravno razmerje iz 18. člena tega zakona nastalo v letu, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine, in obdobje zavarovanja še ni bilo ugotovljeno v skladu s šestim odstavkom tega člena, se ne glede na določbo šestega odstavka tega člena trajanje zavarovalne dobe ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne dosega 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, se ugotovi trajanje zavarovalne dobe v sorazmernem delu v skladu s 135. členom tega zakona.

Ne glede na določbo šestega odstavka 130. člena tega zakona se zavarovancem iz 18. člena tega zakona v prehodnem obdobju v letu 2014 prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 52 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, nato pa se vsako leto, dokler ne doseže 60 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun, znesek zvišuje za dve odstotni točki, tako da v letu 2015 znaša 54 %, v letu 2016 znaša 56 %, v letu 2017 pa znaša 58 % povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun.

Za osebe, ki niso vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in opravljajo drugo pravno razmerje, predstavlja osnovo za plačilo prispevkov vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.

Zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca je zavarovanec sam in sicer v višini 15,5% od bruto prejemka, zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca pa izplačevalec prejemkov v višini 8,85%. Glede na navedeno, je odstotek prispevka enak pri osebi v delovnem razmerju in pri osebi, ki opravlja drugo pravno razmerje.

Zavarovanci, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poleg tega pa opravljajo delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja, vendar pri opravljanju tega dela niso zavarovani na podlagi 16. člena ali 18. člena tega zakona, so v skladu z določbo 20. člena ZPIZ-2 zavarovani za posebne primere.

Osnova za plačilo prispevka zavarovancev navedenih v zgornjem odstavku je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek, razen če gre za plačilo prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena tega zakona.

Zavezanci za plačilo prispevkov za zavarovance, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in poleg tega opravljajo delo za plačilo v okviru drugega pravnega razmerja, so pravne in fizične osebe pri katerih so ti zavarovanci na delu, in sicer v višini 8,85% od bruto prejemka.

Uporaba določbe 18. člena ZPIZ-2 je odložena na 01.01.2014.

Na podlagi podatkov DURS o osnovah, od katerih so bili po tem členu plačani prispevki, bo ZPIZ v skladu s 130. členom po poteku koledarskega leta ugotovil obdobje zavarovanja in osnovo za izračun pokojninske osnove ter v svoji bazi evidentiral ustrezne obrazce o prijavi in odjavi zavarovanja ter podatkih o osnovi.

Vir: ZPIZ