Pojasnilo DURS, št. 4210-1206/2006, 2. 2. 2007


Vprašanje, ki se nanaša na davčno obravnavo zneska povračila stroškov prehrane v primeru:

Po nekaterih kolektivnih pogodbah dejavnosti so delodajalci dolžni delavcem za delo nad dogovorjenim številom delovnih ur v enem dnevu (najpogosteje je to nad 11 ur) delavcu zagotoviti dodaten obrok prehrane. V praksi se pogosto zgodi, da delodajalci v tem primeru prvi obrok zagotovijo v obliki organizirane prehrane, drugi obrok pa izplačajo v višini, ki jo določa kolektivna pogodba.


Upoštevaje določila Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 140/06, v nadaljevanju: Uredba), ki je začela veljati 1. januarja 2007, odgovarjamo:


Prvi odstavek 2. člena Uredbe določa neobdavčeni znesek povračila stroškov za prehrano med delom za delojemalca, ki je na delu prisoten štiri ure ali več, in znaša največ 5,54 EUR. V primeru organizirane prehrane, ki jo delodajalec delojemalcu zagotovi v obliki toplega obroka, neobdavčen znesek za delojemalca predstavlja dejanska vrednost zagotovitve tega obroka, vendar ne več kot 5,54 EUR. Če dejanska vrednost zagotovitve toplega obroka presega 5,54 EUR, se razlika med dejansko vrednostjo zagotovitve toplega obroka ter 5,54 EUR všteva v davčno osnovo delojemalca.


Drugi odstavek 2. člena Uredbe pa se nanaša na določitev dodatnega zneska neobdavčenega povračila stroškov za prehrano med delom za delojemalca, če je na delu prisoten deset ur ali več, in sicer se za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu, v davčno osnovo ne všteva 0,69 EUR. V skladu s to določbo dodatni znesek neobdavčenega povračila stroškov za prehrano med delom za delojemalca, ki je na delu prisoten 12 ur, znaša 4 * 0,69 EUR = 2,76 EUR.


V skladu z navedenim, v izpostavljenem konkretnem primeru neobdavčen znesek za delavca predstavlja vsota dejanske vrednosti zagotovitve toplega obroka (vendar največ 5,54 EUR) ter za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu 0,69 EUR (pod pogojem, da je delavec na delu prisoten deset ur ali več).


Pojasnilo na praktičnem primeru:


Delavcu po kolektivni pogodbi pripada povračilo stroškov za prehrano med delom za polni delovni čas v znesku 4,17 EUR dnevno. Če delavec dela nepretrgoma 4 ure preko polnega delovnega časa, pa mu za ta dan pripada dodatnih 4,17 EUR.


Delodajalec v okviru polnega delovnega časa organizira topli obrok prehrane v dejanski vrednosti zagotovitve tega obroka v znesku 4,17 EUR. Delavcem, ki delajo nepretrgoma 4 ure preko polnega delovnega časa pa poleg tako zagotovljenega toplega obroka prehrane izplača v denarju znesek 4,17 EUR dodatnega povračila stroškov prehrane.


Neobdavčen znesek za dan, ko je delavec na delu prisoten 12 ur v tem primeru znaša:

4,17 EUR + (4 ure * 0,69 EUR) = 6,93 EUR.


Seštevek zneska dejanske vrednosti zagotovitve toplega obroka ter v denarju izplačanega zneska dodatnega povračila stroškov prehrane znaša 8,34 EUR, kar presega neobdavčen znesek. Znesek razlike (1,41 EUR) se zato všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja delojemalca.


Davčno priznani stroški prehrane pri delodajalcu


V zvezi z vprašanjem priznavanja stroškov prehrane pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb je od 1. januarja 2007, ko se uporablja novi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06), potrebno upoštevati, da se


v skladu s petim odstavkom 35. člena tega zakona stroški prehrane med delom priznajo kot odhodek v obračunanem znesku, in v povezavi s tem, da se
po določbi 2. točke drugega odstavka 30. člena tega zakona stroški za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo ne obravnavajo kot davčno nepriznani odhodki po 3. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino.

To pomeni, da se pri ugotavljanju davčne osnove po ZDDPO-2 stroški prehrane med delom priznajo v celotnem obračunanem znesku, če je od zneska, ki presega neobdavčeni znesek povračila stroškov za prehrano med delom po Uredbi, obračunana dohodnina v skladu z ZDoh-2.


Dodatno pojasnjujemo, da zgoraj navedeni primer izračuna neobdavčenega zneska povračila stroškov za prehrano med delom, ob smiselni uporabi velja tudi za namene priznavanja odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb v skladu z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/04, 7/05, 60/05 in 26/06), na katero je bilo v skladu s četrtim odstavkom 28. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2) vezano priznavanje stroškov prehrane med delom. V tem primeru se pri izračunu neobdavčenega zneska povračila stroškov za prehrano med delom upoštevajo zneski iz 2. člena te uredbe (to je 1300 tolarjev po prvem odstavku in 163 tolarjev po drugem odstavku tega člena). Znesek stroškov prehrane med delom, ki presega neobdavčeni znesek po navedeni uredbi, se v skladu z določbo 28. člena ZDDPO-1 pri ugotavljanju davčne osnove v davčnem obračunu za leto 2006 ne prizna kot davčni odhodek.