Sodna praksa zamudne obresti

Višje sodišce

VSL sklep III Cp 41/2005 Zakonske zamudne obresti je treba za cas do 28.6.2003 obracunati po konformni metodi.

Povezava: http://www.sodnapraksa.si/default.asp?k=doc_content&baza=IESP&oid=1817

VSL0048514

Opravilna številka: VSL sklep III Cp 41/2005

Sodišce: Višje sodišce v Ljubljani

Oddelek: Civilni oddelek

Datum seje senata: 13.4.2005

Podrocje: civilno procesno pravo - izvršilno pravo

Institut: zakonske zamudne obresti - obracun zamudnih obresti

Zveza: ZOR clen 297, 297/1, 297, 297/1. ZOMZO clen 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3, 2, 2/1, 2/2, 2/3, 3. ZPOMZO clen 2, 3, 3/1, 3/2, 2, 3, 3/1, 3/2. OZ clen 376, 376. ZPOMZO-1 clen 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2, 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2.

JEDRO:

Zakonske zamudne obresti je treba za cas do 28.6.2003 obracunati po konformni metodi.

IZREK:

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišca prve stopnje potrdi. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

OBRAZLOŽITEV:

Na predlog upnika je sodišce prve stopnje zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave 2.807.926,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi za cas od 4.4.2002 do placila ter stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi za cas od izdaje sklepa o izvršbi do placila.

Dolžnik je zoper sklep ugovarjal, sodišce prve stopnje pa je z uvodoma navedenim sklepom njegov ugovor zavrnilo in sklep o izvršbi obdržalo v celoti v veljavi.

Dolžnik takšen sklep izpodbija s pravocasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbenega razloge iz prvega odstavka 338. clena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga spremembo z ugoditvijo ugovoru in razveljavitvijo sklepa o izvršbi ter ustavitvijo izvršbe. Navaja, da je sodišce prve stopnje štelo za pravilen izracun zakonskih zamudnih obresti, kot ga je opravil upnik in sodec po katerem naj bi dolžnik upniku terjatev, prisojeno s sodbo, poravnal le delno in ne v celoti. Takšno stališce je po prepricanju dolžnika zmotno, in sicer zato, ker je nacin, na katerega sta upnik in sodišce izracunala zakonske zamudne obresti, nezakonit. Sodišce prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlagani dokaz s postavitvijo izvedenca financne stroke, ceš da se izracun upnika sklada z izracunom sodišca. Pri tem obracuna obresti, kot ga je opravilo samo, sklepu ni priložilo in ga ni pojasnilo, zaradi cesar sklepa ni mogoce preizkusiti. Poleg tega pa je sodišce prve stopnje zmotno uporabilo predpise, ki urejajo vprašanje zakonskih zamudnih obresti. Iz obracunov, ki jih je priložil upnik, je namrec razvidno, da so obresti obracunane po konformni metodi, ceprav ta nacin obracunavanja obresti ni vec predpisan. V primeru zakonskih zamudnih obresti je dolocena letna obrestna mera, torej je dovoljeno konformno metodo uporabiti za vsako leto posebej, pri cemer se v naslednjem letu ponovno obrestuje le prvotna glavnica. Pri tem je pomembno, da je znesek obresti, izracunanih po konformni metodi, ob koncu obdobja, za katerega je dolocena obrestna mera, vedno enak znesku obresti, izracunanih po linearnem nacinu. Ce pa se konformna metoda uporabi za daljše obdobje, kar velja tudi za upnikov primer, to pomeni obrestovanje obresti, ki je prepovedano. Upnikov izracun obresti v konkretnem primeru torej ne bi bil napacen, ce bi bile obresti izracunane po konformni metodi le za posamezna letna obdobja in bi se vsako leto obresti racunale od istih glavnic, brez letne kapitalizacije obresti. Ker pa sta upnik in sodišce obresti po konformni metodi racunala kontinuirano za celotno obdobje in sta pri tem obresti za vsako naslednje leto racunala od glavnic, povecanih za letne obresti, sta s tem napacno uporabila zakonsko dolocbo, ki prepoveduje, da bi od zapadlih, pa neplacanih obresti tekle zamudne obresti. To pomeni, da je sodišce prve stopnje na med strankama nesporno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo in da je bil pravilen obracun obresti, ki ga je predložil dolžnik, saj je konformno metodo uporabil na pravilen nacin - brez letne kapitalizacije obresti. Iz previdnosti dolžnik še vedno vztraja pri dokazu s postavitvijo izvedenca financne stroke, saj zgolj okolišcina, da se izracun upnika sklada z izracunom sodišca, ki je v javni rabi, ne predstavlja utemeljenega dokaza.

Pritožba ni utemeljena.

Delovno in socialno sodišce v Ljubljani je z delno sodbo z dne 13.4.2001, opr. št. I Pd 100/94, zavezalo A. A., da mora A. C. placati razliko v placi in dodatkih za vsak mesec, pricenši s 1.1.1986, do 1.6.1990 ter zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega mesecnega obroka, ki zapade prvi dan v mesecu, do placila. Poleg tega jo je zavezalo, da mu mora placati 225,55 SIT odškodnine za neizrabljen dopust za leto 1987 z zakonskimi zamudnimi obrestmi za cas od 1.1.1988 dalje do placila ter odškodnino za letalske vozovnice v tocno dolocenih zneskih, ki zapadejo v placilo vsako leto, pricenši z letom 1994, do vkljucno leta 2001. Po izracunu upnika mu je dolžnik na dan 29.3.2002 dolgoval iz naslova glavnice in zamudnih obresti 31.666.086,00 SIT, po vecih vmesnih delnih placilih je dolžnikov dolg na dan 4.4.2002 znašal še 2.807.926,10 SIT. Zaradi izterjave tega zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi za cas od 4.4.2002 do placila je sodišce prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 19.3.2003 dovolilo izvršbo. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal in trdil, da je upniku poplacal celotno terjatev ter da mu zato ne dolguje nicesar vec. Sodišce prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom njegov ugovor zavrnilo.

Med strankama je nesporno, da je do razlike v izracunu obveznosti, ki jo ima dolžnik do upnika po pravnomocni sodbi, prišlo izkljucno zaradi uporabe razlicnih metod izracuna zakonskih zamudnih obresti. Sodišce prve stopnje je obresti obracunalo po konformni metodi, takšna odlocitev pa je po prepricanju sodišca druge stopnje, ki bo pojasnjeno v nadaljevanju, materialnopravno pravilna. Ob uporabi konformne obrestne mere za izracun zakonskih zamudnih obresti se tako pokaže, da dolžnik ni poravnal celotne terjatve upniku in da ugovorni razlog iz 8. tocke 55. clena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami; v nadaljevanju: ZIZ) ni bil podan, zaradi cesar ni bilo razlogov za ugoditev dolžnikovemu ugovoru, razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev izvršbe.

V konkretnem primeru zamudne obresti od posameznih zneskov tecejo že od leta 1986 dalje. V tem obdobju (od leta 1986 do sedaj) so bile zamudne obresti urejene z vec zakoni. Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78; v nadaljevanju: ZOR) je v 277. clenu predpisoval zamudne obresti kot zakonsko posledico zamude pri izpolnitvi denarne obveznosti, pri cemer je bila obrestna mera zamudnih obresti enaka obrestim za hranilne vloge na vpogled v kraju izpolnitve. Z novelo ZOR v letu 1985 (Ur. l. SFRJ, št. 39/85) je bila obrestna mera zakonskih zamudnih obresti zvišana: od 13.8.1985 dalje je znašala toliko kot obrestna mera za hranilne vloge, vezane brez dolocenega namena za vec kot leto dni. V letu 1989 je bil sprejet Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. SFRJ, št. 57/89), po katerem je bila obrestna mera zakonskih zamudnih obresti predpisana v višini eskontne stopnje, ki jo je mesecno dolocala Narodna banka Jugoslavije, povecane za 20%. V Republiki Sloveniji je enako ureditev prevzel republiški Zakon o obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 14/92), ki je dolocal zakonske zamudne obresti kot stopnjo rasti cen na drobno v preteklem mesecu, preracunano na letno raven, povecano za realno letno zamudno obrestno mero 30%. Z novelo tega zakona (Ur. l. RS, št. 13/93) je bila ta stopnja znižana na 25%, vendar pa sta oba izrecno predpisovala izracunavanje zamudnih obresti po konformni metodi. Leta 1995 je stopil v veljavo Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. l. RS, št. 45/95, ZPOMZO), ki ni vec izrecno predpisoval konformne metode obracunavanja zamudnih obresti, obrestno mero zakonskih zamudnih obresti pa je dolocil kot temeljno obrestno mero (tako imenovani TOM, ki je zagotavljal ohranitev realne vrednosti - revalorizacijo, ki jo je dolocala Banka Slovenije), povecano za 1,8-kratnik splošne eskontne mere Banke Slovenije. Ta zakon je bil ob uveljavitvi Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, veljati je pricel 1.1.2002) noveliran (Ur. l. RS, št. 109/2001 - ZPOMZO-A) in je obrestno mero zakonskih zamudnih obresti dolocil kot temeljno obrestno mero, povecano za 13,5% tock. Od 28.6.2003 pa velja Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 56/2003, ZPOMZO-1), ki predpisuje le še realno obrestno mero (brez valorizacije) ter je najprej dolocal 17%, od 1.1.2004 dalje pa 15,5% obrestno mero za obveznosti v domacem denarju (za obveznosti v tuji valuti pa znaša po dolocbah drugega odstavka 378. clena 8% letno, ker ZPOMZO-1 glede obveznosti v tujih valutih nima posebnih dolocb, ki bi predstavljale specialne dolocbe glede na OZ, kot to velja v primeru obveznosti v domacem denarju).

Dolžniku je treba pritrditi, da je ZOR prepovedoval obrestovanje neplacanih zamudnih obresti, vendar pa je od tega splošnega pravila dopušcal izjemo v tistih primerih, ko je bilo z zakonom doloceno drugace (prvi odstavek 279. clena citiranega zakona). In drugi zakoni, sprejeti po uveljavitvi ZOR, so to dopušcali vse do 28.6.2003, ko je pricel veljati sedaj veljavni ZPOMZO-1. Tako je bila, kot je bilo že prej navedeno, uporaba konformne metode izrecno predpisana z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti iz leta 1989 in z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti iz leta 1992, od uveljavitve Zakona o predpisani obresti meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) dalje pa so vsi zakoni do uveljavitve ZPOMZO-1 izjemo od prepovedi obrestnega obrestovanja dolocali na ta nacin, da so obrestno mero zamudnih obresti dolocali tako, da je bila sestavljena iz realnega in iz revalorizacijskega dela, pri cemer je bila za osnovo dolocitve obrestne mere zamudnih obresti vzeta prav revalorizacija obveznosti. Valorizacija obveznosti pa bi izgubila svoj temeljni namen, ce se ne bi obracunavala sproti in ce se ne bi vse od nastanka zamude pa do izpolnitve obveznosti, ne glede na obdobje, za katero je predpisana obrestna mera, pripisovala h glavnici, kar je temeljna znacilnost obrestnega obrestovanja. Na ta nacin je bilo obrestno obrestovanje doloceno (kot izjema od nacelne prepovedi iz prvega odstavka 279. clena ZOR) tudi v casu veljavnosti ZPOMZO in ZPOMZO-A. Poleg tega je bila v casu veljavnosti ZPOMZO in ZPOMZO-A v sklepih Banke Slovenije (objavljenih v Uradnih listih RS št. 1/96, 61/96, 3/97, 23/97 in 81/97) temeljna obrestna mera izracunana na konformen nacin.

Pritožbeni ocitek, da je sodišce prve stopnje s tem, ko je zakonske zamudne obresti, ki jih mora dolžnica placati upniku, obracunalo na konformen nacin, kršilo zakonsko prepoved obrestnega obrestovanja, torej ne drži. Ne drži niti nadaljnji ocitek, da bi moralo zamudne obresti po konformni obrestni meri obracunavati za vsako leto posebej in da ne bi smelo tako izracunanih obresti pripisovati glavnici. Takšen nacin obracunavanja zakonskih zamudnih obresti bi bil namrec v nasprotju z ureditvijo, po kateri je revalorizacija obveznosti sestavni del obrestne mere.

V konkretnem primeru je bilo torej sporno le pravno vprašanje, ki ga je po prepricanju drugostopnega sodišca sodišce prve stopnje rešilo pravilno. Dolžnik je postavitev izvedenca financne stroke v ugovoru predlagal neutemeljeno, neutemeljene pa so tudi njegove pritožbene trditve, da bi bil takšen dokaz potreben, saj zgolj dejstvo, da se izracun upnika sklada z izracunom sodišca, ki je v javni rabi, ne predstavlja utemeljenega dokaza. Dolžnik namrec ni zatrjeval, da bi sodišce predlogu za izvršbo ugodilo zato, ker bi (matematicno) napacno izracunalo zamudne obresti in s tem višino terjatve, ki jo je potrebno še izterjati, ampak je bila sporna le izbira metode obracuna zakonskih zamudnih obresti, kar pa ni dejansko vprašanje, ki bi ga sodišce reševalo z izvedencem.

Pritožba dolžnika je torej neutemeljena, zato jo je sodišce druge stopnje zavrnilo in izpodbijani sklep prvostopnega potrdilo (2. tocka 365. clena ZPP).

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni upravicen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. clena v zvezi s prvim odstavkom 154. clena ZPP).

Zadnja sprememba: 21.4.2008