Osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in v obvezno zavarovanje niso vključene na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi, so iz naslova opravljanja dejavnosti obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance – osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic - Podrobnejši opis

Fizične osebe so v obvezno socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji vključene iz naslova svojega statusa ali delovne aktivnosti, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja obveznega socialnega zavarovanja, in sicer:

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2,
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ,
• Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1,
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP-1,
• Zakon o urejanju trga dela - ZUTD.

Navedeni zakoni določajo tudi:

• osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: prispevki),
• vrste prispevkov, ki se plačujejo za posamezne zavarovance,
• zavezance za plačilo prispevkov.

Stopnje prispevkov določa Zakon o prispevkih za socialno varnost - ZPSV, za določene zavarovance pa so stopnje prispevkov določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ in Zakonu o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1.

Prispevke pobira Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). Način obračuna in plačila prispevkov ter roke za obračun in plačilo prispevkov določa Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2.

OBVEZNOST ZAVAROVANJA ZA OSEBE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST KOT POSTRANSKI POKLIC

Osebe, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost in v obvezno zavarovanje niso vključene na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi (praviloma na podlagi delovnega razmerja), se štejejo za osebe, ki dejavnost opravljajo kot postranski poklic. Te osebe so iz naslova opravljanja dejavnosti obvezno zavarovane za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, in za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Iz tega naslova plačujejo prispevke za posebne primere zavarovanja v pavšalnih zneskih. Za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, se štejejo tudi nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso obvezno zdravstveno zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ter osebe, ki opravljajo dejavnost kot sobodajalci – fizične osebe.

Obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti kot postranskega poklica velja od dneva vpisa v Poslovni register Slovenije ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, pa do dneva izbrisa iz tega registra ali evidence. V primerih, ko je za določeno dejavnost na podlagi zakona predpisan register in registrski organ, se na podlagi drugega odstavka 22. člena ZPIZ-2 vzpostavi zakonska domneva, da se z dnem vpisa v predpisan register tudi začne opravljanje dejavnosti, zato se dejanski začetek v takih primerih ne ugotavlja.

Kadar ima zavezanec registrirani dve dejavnosti, na podlagi katerih se vzpostavi obveznost zavarovanja na podlagi 15. člena ZPIZ-2, obvezno zavarovanje po tej določbi (samozaposlena oseba) pokrije vse zavarovalne primere, ki nastanejo pri opravljanju ene ali druge ali obeh dejavnosti, in se na podlagi druge dejavnosti ne plačuje še prispevek za posebne primere zavarovanja, za določitev zavarovalne osnove za obračun prispevkov iz statusa samozaposlene osebe pa se dohodki iz obeh dejavnosti seštevajo.