Na Ministrstvu za finance so v javno obravnavo dali predloga novel Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter Zakona o trgu finančnih instrumentov. Predloga sledita novostim na področju evropske zakonodaje, med drugim na področju dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih in digitalne varnosti.

Predlog novele Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma prinaša novosti na področju dostopa do podatkov o dejanskih lastnikih. Za dostop do podatkov iz registra dejanskih lastnikov bo treba izkazati upravičen interes, kar temelji na dveh odločitvah Sodišča EU.

Slednji določata, da širša javnost brez upravičenega interesa ne more več dostopati do informacij o dejanskih lastnikih. To je določeno tudi v EU direktivi, ki določa mehanizme držav članic EU za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

Predlagana novela ureja tudi pravno podlago za povezovanje registra dejanskih lastnikov z informacijskimi sistemi za odločanje o koriščenju sredstev državnega proračuna in proračuna EU (na primer sistem MFERAC, katerega upravljavec je Ministrstvo za finance, in sistem e-MA2, katerega upravljavec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj).

Prav tako se s predlogom novele v Sloveniji spreminja status častnih konzularnih funkcionarjev. Ti niso več opredeljeni kot politično izpostavljene osebe. Analiza je namreč pokazala, da je Slovenija edina država članica EU, ki častne konzularne funkcionarje uvršča med politično izpostavljene osebe, kar lahko v praksi predstavlja nesorazmerne omejitve.

Zakon o trgu finančnih instrumentov predstavlja temeljni pravni okvir, ki ureja delovanje slovenskega trga kapitala in zagotavlja pravno varnost ter jasna pravila za vse udeležence na trgu finančnih instrumentov. S tem prispeva k stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema.

S tem zakonom so v pravni red prenesene direktive EU s področja trga kapitala, prav tako pa zakon podrobneje ureja izvajanje nekaterih uredb EU, s čimer zagotavlja skladnost slovenskega trga finančnih instrumentov s pravnim okvirjem EU.

Predlog novele zakona bo prispeval h krepitvi digitalne varnosti in izboljšanju preglednosti ter učinkovitosti finančnih trgov, dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost, pa bomo centralizirali.

Predlog prinaša nadgradnjo obstoječih pravil in nove zahteve za krepitev digitalne operativne odpornosti finančnih institucij, s čimer bo prispeval k večji stabilnosti celotnega gospodarstva. Zaradi naraščajočih digitalnih tveganj zakon predvideva strožje zahteve za prepoznavanje in obvladovanje tveganj.

Izboljšana naj bi bila tudi preglednost in učinkovitost finančnih trgov, saj se ukinjajo zahteve glede poročanja o najboljšem izvrševanju naročil, ki so se izkazale za neučinkovite, in krepijo mehanizmi za omejevanje tržne nestanovitnosti. Prav tako je določeno, v kakšni obliki morajo zavezanci predložiti podatke Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

Predloga novel sta objavljena na portalu eDemokracija. Vabimo vas, da se vključite v javno obravnavo, ki bo potekala do 15. aprila 2025.

Vir: Ministrstvo za finance, Direktorat za finančni sistem