Pojasnilo DURS, št. 4200-139/2006, 29. 8. 2006

Podjetje je sklenilo življenjsko in nezgodno zavarovanje za vodilne delavce. Pri tem podjetje nastopa kot zavarovalec, vodilni delavci pa kot zavarovanci. Kot upravičenec iz zavarovanja je določeno podjetje, ki je prejemnik odškodnine ob doživetju ali zavarovalnem primeru smrti ali nezgode. Vprašanje se glasi: Kakšne davčne posledice bi imela odločitev podjetja, če med trajanjem zavarovanja za upravičenca določi zavarovance – vodilne delavce podjetja? Kako je z dohodnino in kot posledica tega z davkom na dohodek pravnih oseb? V zvezi z navedenim vprašanjem pojasnjujemo:

V skladu s 6. točko drugega odstavka 27. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 59/06 – UPB4) boniteto pomenijo tudi zavarovalne premije, ki jih za delojemalca plačuje delodajalec. Boniteta v smislu navedene določbe je to le, če zavarovalna vsota pripade delojemalcu. Če pa je upravičenec do zavarovalne vsote delodajalec, plačane premije ne veljajo za boniteto po tej določbi.

Če se zavarovalna pogodba, v kateri je zavarovanec delojemalec, sklenjena v korist delodajalca, spremeni tako, da je novi upravičenec iz zavarovanja delojemalec, velja seštevek vseh premij, ki jih je po tej pogodbi plačal delodajalec (pred spremembo zavarovalne pogodbe), za boniteto po 6. točki drugega odstavka 27. člena ZDoh-1 in se všteva v davčno osnovo delojemalca v mesecu spremembe zavarovalne pogodbe.

V skladu s prvim odstavkom 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2), v katerem je določeno temeljno načelo priznavanja odhodkov, da se za ugotavljanje dobička, ki se upošteva pri določanju davčne osnove, priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu. Iz tega izhaja, da plačane zavarovalne premije, kadar zavarovalna vsota pripada zavarovancu, ne morejo biti davčno priznani odhodki, saj iz naslova navedenih plačil ne bo prihodkov pravne osebe. Nepriznavanje odhodkov v teh primerih izhaja tudi iz določb 21. člena ZDDPO-1, v katerem so našteti odhodki, ki se davčno ne priznajo. V drugem in tretjem odstavku 21. člena ZDDPO-1 je izrecno navedeno, da se stroški, ki zadevajo privatno življenje, kakor so stroški ugodnosti, ki jih delavcem zagotavlja delodajalec (bonitete), med katerimi so navedeni tudi stroški premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in stroški drugih zavarovalnih premij, kot odhodki ne priznajo.

Če je torej davčni zavezanec v nekem obdobju lahko uveljavljal strošek življenjskega zavarovanja kot davčno priznan odhodek, kakor izhaja tudi iz pojasnila DURS, št. 091-17/2006, z dne 28. 7. 2006, pa bi v poznejšem obdobju, a pred nastopom zavarovalnega primera, nastopila sprememba zavarovalne pogodbe tako, da je novi upravičenec iz življenjskega zavarovanja fizična oseba (vodilni delavec podjetja), mora zavezanec pravna oseba že davčno priznane odhodke iz naslova plačanih premij za življenjsko zavarovanje sešteti in jih obravnavati kot davčno nepriznane odhodke, to pa pomeni, da povečujejo davčno osnovo v letu spremembe zavarovalne pogodbe.