Besedilo predloga

Besedilo predloga: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

2.3 Poglavitne rešitve

2.3.1 Predlog zakona ne posega vsebinsko v tako imenovane davčne obrambne ukrepe, ki so že določeni v ZDDPO-2 in katerih obravnava je vezana na seznam držav, ki ga objavljata FURS in MF, na njem pa so države s splošno povprečno nominalno davčno stopnjo, nižjo od 12,5 %, pri čemer posamezno državo na seznam uvrsti minister za finance. Predlog zakona nadgrajuje podlago za določitev seznama držav oziroma določa drugačen, nadgrajeni način za navezovanje obrambnih ukrepov na jurisdikcije, ki z vidika poštene in pravične obdavčitve pomenijo tveganje za zlorabe. Zato bo treba dopolniti podlage za navezavo na seznam. Bistveno merilo, po katerem so se države uvrstile na zdaj veljavni seznam, je splošna nominalna povprečna davčna stopnja v tretji državi. Med izvajanjem določb, vezanih na seznam, so se pokazale materialne in konkretne izvedbene vrzeli tega načina, dodatno se je dosegel napredek pri mednarodnih davčnih standardih. Na področju mednarodnega podjetniškega obdavčenja je pomen v teoriji in praksi pridobivala dejanska oziroma efektivna obdavčitev dohodkov. Primeroma je namreč v določeni jurisdikciji lahko splošna nominalna davčna stopnja ustrezno visoka, dejanska oziroma efektivna obdavčitev pa je zaradi priznanih ugodnosti, ki so splošne ali posebne, in morebitnih oprostitev prenizka ali je ni. Prepoznati pa je treba, da je težko doseči strinjanje davčno suverenih držav in jurisdikcij, kaj je še zadostno efektivno obdavčenje. Trenutni skupni način delovanja EU na tem področju, ki s seznamom EU in merili, ki ga določajo, upošteva zastavljene cilje in načela preglednosti, pravičnega obdavčenja in boja proti zmanjševanju davčne osnove in prenosu dobička, je ustrezen.

Vendar, upoštevaje že navedeno trenutno dogajanje pri oblikovanju dopolnjenega in v določeni meri novega mednarodnega davčnega okvira in standardov o minimalnem obdavčenju in dogovarjanju o njih, je zaradi negotovosti glede končnega izida in posameznih elementov potrebna določena skrbnost pri določanju novih podlag in ohranjanju poznanega veljavnega davčnega sistema.

Posledično bo v ZDDPO-2 ohranjena podlaga za določitev nacionalnega seznama držav, ki velja zdaj, pri tem pa na seznamu lahko ne bo nobene države, dodatno pa bo določeno, da se že določeni materialni obrambni ukrepi, ki se vežejo na seznam držav, po predlogu vežejo tudi na seznam EU. S tem se Slovenija kot država članica EU in kot samostojna davčna jurisdikcija pridruži procesu dobrega davčnega upravljanja kot dela davčne strategije EU do tretjih držav. Jurisdikcije se z namenom uvrščanja na seznam EU ocenjujejo glede na tri ključna merila: davčno preglednost, pravično obdavčitev in izvajanje minimalnih standardov OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmeritev dobička, ki so še dodatno razdelana. Navedena merila se lahko spreminjajo in dopolnjujejo, in pričakovati je, da se bodo. Seznam EU se je večkrat posodobil, zadnjič oktobra 2020, od leta 2020 se posodablja največ dvakrat letno. Predlog zakona se bo na seznam EU neposredno skliceval. To pomeni, da bodo tako subsumirani tudi merila in celotni pravni okvir, ki so pomembni za določanje vsakokratnega seznama EU. Tako bo izpolnjena zahteva po pravni varnosti pri zakonodajnem urejanju na davčnem področju. Sklicevanje na navedeni seznam EU je za druge namene že določeno v Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20). Navedeni zakon določa ukrep zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, navezava na seznam EU z jurisdikcijami, ki ne sodelujejo v davčne namene je določena v 5. členu zakona, ki določa pogoje v zvezi s kreditnimi pogodbami in kreditojemalci. Poroštveno obveznost po navedenem zakonu prevzema Republika Slovenija pod nekaterimi pogoji, med drugim tudi v primeru, da gre za kreditojemalca, ki ne posluje in ni registriran v državi s seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ter nima lastnika iz takšne države.

Predlog zakona bi lahko določil tudi razširjeno pravno podlago za strožjo obravnavo jurisdikcij, in sicer tako, da bi razširil merila s ciljem upoštevanja denimo dejanskih dejstev in okoliščin v posamezni jurisdikciji, reciprocitete in da bi dopustil določeno mero diskrecije. Vendar je sklicevanje na seznam EU primerno, zlasti upoštevaje celoten okvir in njegov namen.

Proučena je bila tudi variantna rešitev, da bi se za vse obrambne ukrepe v ZDDPO-2, ki so bili do zdaj vezani na nacionalni seznam držav, določilo merilo zadostne minimalne obdavčitve, s čimer bi presegli delne pomanjkljivosti, ki jih prinaša veljavna vezava na nominalno stopnjo kot merilo za ustrezno obdavčitev. Pristop minimalne obdavčitve je določen pri ukrepu nadzorovanih tujih družb, in sicer je določeno, da se oseba obravnava kot nadzorovana tuja družba, če je, med drugim, davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček, ki ga je oseba dejansko plačala, nižji od polovice davka od dohodkov pravnih oseb, ki bi se za ta dobiček zaračunal osebi po ZDDPO-2. Tak način obravnave pa terja ugotavljanje dejanske obdavčitve v vsakem konkretnem primeru, za vsako plačilo, za vsakega zavezanca, pri tem pa je zaradi doslednosti pomembno določiti še, katera pravila za določanje davčne osnove se uporabijo, kako se obravnavajo določeni odlogi in posebne izjeme, in tako dalje. Tudi na mednarodni ravni dogovora ali soglasja o skupni določitvi standarda za še zadostno oziroma minimalno (efektivno) obdavčitev še ni.

V členih ZDDPO-2, ki se vežejo na nacionalni seznam držav, bo dodatno določena navezava na seznam EU. Predlagano je, da podlage za veljavni seznam držav ostanejo v ZDDPO-2, torej nižja obdavčitev od 12,5 % in uvrstitev države na seznam s strani ministra za finance, pri tem pa se v času uporabe seznama EU nacionalni seznam držav lahko izvaja tako, da nobena država ni objavljena na njem. Posledično bosta v ZDDPO-2 določeni dve podlagi za seznam oziroma podlaga za dva seznama. Z ohranitvijo podlage za nacionalni seznam se ohrani davčna suverenost Slovenije, da udejanja svojo davčno politiko, zlasti če se okoliščine glede seznama EU spremenijo.
V poglavju o nadzorovanih tujih družbah se predlaga vezanje izjeme glede vsebinskega pogoja na povezavo z jurisdikcijami s seznama.

2.3.2 Predlagana je vključitev 9.a člena Direktive 2016/1164/EU v ZDDPO-2 kot dopolnitev poglavja, ki ureja hibridna neskladja. Če bi se po domači davčni zakonodaji oseba v Sloveniji obravnavala kot davčno transparentna, po davčnem pravu jurisdikcije vlagateljev pa kot ne davčno transparentna, je predlagano, da je ta oseba rezident in se torej dohodek te osebe obdavči, ob izpolnitvi vseh pogojev predmetne določbe. Po ZDDPO-2 bi se v tem primeru davčno transparentna obravnava spregledala in bi se oseba obravnavala kot rezident in se obdavčila temu ustrezno. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da v veljavni davčni zakonodaji Slovenije ni izrecne določbe, ki bi za davčne namene neko osebo opredelila za davčno transparentno. V poglavju o hibridnih neskladjih so predlagani tudi redakcijski popravki, ki pomenijo izboljšanje razumljivosti zakonskega besedila.

2.3.3 Predlog zakona nadgrajuje veljavne olajšave, zlasti olajšavi za donacije in za zaposlovanje, ter določa novo olajšavo za vlaganja v zelen in digitalni prehod.

Olajšava za donacije za izplačila za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, ekološke in religiozne namene v višini 0,3 % davčno priznanih prihodkov je za leto 2019 uveljavljalo 12.143 v skupnem znesku 26 mio EUR. Olajšava za donacije za izplačila za kulturne namene in izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v višini 0,2 % davčno priznanih prihodkov je uveljavljalo 2.083 v skupni višini 3 mio EUR. Obe olajšav skupaj sta zavezancem znižala davčno obveznost iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb za 5,5 mio EUR.

Olajšavo za investiranje v višini 40 % investiranega zneska je po davčnih obračunih DDPO za leto 2019 uveljavljalo 23.476 zavezancev v skupni višini 870 mio EUR, kar je tem zavezancem znižalo davčno obveznost za 165 mio EUR. Največji delež (skoraj ½) te olajšave so izkoristili zavezanci v SKD področju predelovalne dejavnosti.

V 2019 je olajšavo za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju uveljavljalo 946 zavezancev v skupni višini 2 mio EUR.

V letu 2019 so nepriznani odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance znašali 78 mio EUR, nanašali pa so se na 37.808 zavezancev, nepriznani odhodki v višini 50 odstotkov stroškov nadzornega sveta oz. drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora, pa 8,7 mio EUR in so se nanašali na 926 zavezancev.

2.3.4 Predlog zakona določa spremembe in dopolnitve pri priznavanju davčnih odhodkov. Pri priznavanju rezervacij kot davčno priznanih odhodkov ob oblikovanju se priznavanje določi bolj jasno. Nadalje se predlaga tudi prehodno obdobje za ugodnejše priznavanje odhodkov za rezervacije za pokojnine, za rezervacije za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi. Predlaga se enostavnejše priznavanje odpisa terjatev kot odhodka za situacije postopkov prisilne poravnave oziroma stečajnih postopkov.