Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.6.2009 9:55:18

Obračunavanje DDV in postopek 42

Rubrika: Davkiprint Natisni

Obračunavanje DDV in postopek 42

Pojasnilo DURS, št. 4230-267/2006, 20. 6. 2006

Zavezanec v zvezi z izvajanjem 28.a člena Zakona o davku na dodano vrednost sprašuje:


1. Obvestilo davčnemu organu o zastopanih strankah: ali obstaja kaka posebna oblika obvestila; katere podatke mora vsebovati obvestilo; do kdaj mora špediter obvestiti davčni organ o zastopanju; ali mora biti na obvestilu tudi soglasje stranke, za katero bo špediter izpolnjeval obveznosti?

2. Pooblastilo uvoznika špediterju: ali so zahtevani kaki posebni vsebinski elementi na pooblastilih uvoznikov špediterjem in katere podatke mora pooblastilo vsebovati; ali pooblastilo za carinjenje zadostuje?

3. Obrazec za poročanje: kakšna bo oblika obrazca za poročanje; kako se bo vedelo, za katero stranko vlaga špediter kvartalno poročilo; kako je z elektronsko obliko kvartalnih poročil?


V zvezi z navedenimi vprašanji posredujemo pojasnila:


I. Določila ZDDV in pravilnika

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV (Uradni list RS, št. 21/06 – UPB4) v 28.a členu določa: kadar je blago uvoženo iz tretje države ali tretjega ozemlja na ozemlje države članice, ki ni namembna država članica, je takšen uvoz oproščen plačila DDV, če je dobava, ki jo opravi uvoznik, kakor je opredeljeno v tretjem odstavku 12. člena tega zakona, oproščena plačila DDV v skladu z 31.a členom tega zakona.

V skladu z 28.a členom ZDDV lahko oprostitev plačila DDV od uvoza blaga uveljavlja davčni zavezanec, ki namerava neposredno po uvozu blaga to blago dobaviti v drugo državo članico Evropske unije (v nadaljevanju: EU) pod pogoji iz 31.a člena ZDDV. Ta posel torej sestoji iz dveh komponent, ki jih je davčno treba obravnavati ločeno:

  1. uvoz blaga v eno državo članico EU, pri tem se uveljavi oprostitev plačila DDV od uvoza blaga;

  2. dobava blaga v drugo državo članico EU pod pogoji iz 31.a člena ZDDV, to pa poenostavljeno pomeni, da je dobava v državi članici, iz katere se odpošlje blago, oproščena plačila DDV, pridobitev blaga v namembni državi članici pa je predmet DDV po predpisih te države.

Dodatna obrazložitev 28.a člena ZDDV je dana v 85. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 17/04, 45/04, 84/04, 122/04, 60/05, 117/05, 1/06 in 10/06), ki določa:

»(1) Upravičenec, ki želi uveljaviti oprostitev plačila DDV na podlagi 28.a člena ZDDV, mora skupaj s carinsko deklaracijo predložiti ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezen dokument, iz katerega mora biti nedvomno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica. Uvoznik mora v carinski deklaraciji navesti podatke o prejemniku blaga iz druge države članice, vključno z njegovo identifikacijsko številko za DDV.

(2) Če je uvoznik blaga oseba, identificirana za namene DDV v Sloveniji, je uvoz blaga na njeno zahtevo oproščen plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV, če uvoznik lahko ob uvozu dokaže, da je blago namenjeno za dobavo v drugo državo članico pod pogoji iz 31.a člena ZDDV.

(3) Če je uvoznik blaga oseba s sedežem v drugi državi članici ali v tretji državi oziroma na tretjem ozemlju, je uvoz blaga na njeno zahtevo oproščen plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV, če lahko ob uvozu dokaže, da je blago namenjeno v drugo državo članico pod pogoji iz 31.a člena ZDDV in če je identificiran za namene DDV v Sloveniji v skladu s 27. členom tega pravilnika.

(4) Obveznost identifikacije iz tretjega odstavka tega člena se ne nanaša na tisto tujo osebo (uvoznika), ki je identificirana za namene DDV v drugi državi članici, za katero obveznost predložitve kvartalnega poročila v skladu s petim odstavkom 27. člena tega pravilnika prevzame zastopnik.«


Obveznosti tuje osebe v Sloveniji so opredeljene v 27. členu pravilnika, ki določa:

»(1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.

(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se identificira za namene DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.

(3) Tuja oseba, ki ima sedež v drugi državi članici in ne izpolnjuje pogojev za identifikacijo za namene DDV v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se mora identificirati za namene DDV, če od vključno 1. julija 2006 dalje opravi uvoz blaga v skladu z 28.a členom ZDDV. Za izpolnjevanje obveznosti, določenih z ZDDV in s tem pravilnikom, lahko imenuje davčnega zastopnika, ki za njen račun izpolnjuje predpisane obveznosti.

(4) Tuja oseba, ki ima sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, lahko uveljavi oprostitev plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV ob sprostitvi blaga v prost promet od vključno 1. julija 2006 dalje le, če se identificira za namene DDV in če imenuje davčnega zastopnika, ki za njen račun izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se od vključno 1. julija 2006 dalje tuji osebi (uvozniku) za uveljavitev oprostitve plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV ni treba identificirati za namene DDV, če v skladu s carinskimi predpisi za izvrševanje carinskih obveznosti pooblasti drugo osebo, da jo zastopa kot posredni zastopnik in če je ta zastopnik identificiran za namene DDV v Sloveniji. V tem primeru mora obveznosti glede predložitve kvartalnega poročila v skladu z 39.b členom ZDDV prevzeti zastopnik.«

V 39.b členu ZDDV je določeno, da mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izkazati dobave blaga znotraj Skupnosti v kvartalnem poročilu na obrazcu KP-O in ga davčnemu organu predložiti do 10. dne drugega meseca, ki sledi obdobju poročanja. V kvartalnem poročilu mora davčni zavezanec navesti vse potrebne podatke za poročanje o dobavah blaga znotraj Skupnosti osebi, identificirani za namene DDV v drugi državi članici, in popravke podatkov za pretekla obdobja poročanja. V kvartalno poročilo se vpisujejo podatki o skupni vrednosti dobav, razčlenjenih po prejemnikih blaga. Kvartalno poročilo lahko davčni zavezanec v roku iz drugega odstavka tega člena predloži tudi v elektronski obliki prek elektronskih sredstev. Navedeno zakonsko določbo pojasnjuje 133. člen pravilnika, kjer je v četrtem odstavku določeno, da lahko obrazec KP-O davčni zavezanec predloži pristojnemu davčnemu organu v papirni obliki ali elektronsko prek sistema eDavki.

Podatke, ki jih je treba vpisati v kvartalno poročilo, podrobneje opredeljuje 134. člen pravilnika. Za izvajanje 28.a člena ZDDV je bilo v 134. člen pravilnika dodano določilo, da ne glede na prvi odstavek tega člena zastopnik iz petega odstavka 27. člena tega pravilnika podatke o vrednosti dobav blaga znotraj Skupnosti pod oznakama 23 in 25 vpiše na podlagi listin uvoznika, iz katerih je razvidna vrednost dobave blaga v drugo državo članico in so priložene k carinski deklaraciji.


Ker velja, da se mora tuja oseba za v Sloveniji opravljeno obdavčeno dobavo blaga oziroma storitev v Sloveniji tudi identificirati za namene DDV, je za izvajanje poenostavitve iz 28.a člena ZDDV pomembno še določilo 182.a člena pravilnika. Ta v petem do sedmem odstavku določa:

»(5) Če tuja oseba v Sloveniji opravi uvoz blaga, ki je oproščen plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV, predloži zahtevek za izdajo identifikacijske številke, preden bo vložila carinsko deklaracijo z zahtevkom za oprostitev plačila DDV. Ne glede na četrti odstavek 181. člena tega pravilnika v tem primeru davčnemu zavezancu ni treba priložiti pogodbe ali predpogodbe oziroma drugega dokazila, iz katerega bi bil razviden njegov namen opravljati dejavnost v Sloveniji.

(6) Davčni organ tuji osebi iz prejšnjega odstavka izda identifikacijsko številko za DDV v treh dneh od vložitve zahtevka za izdajo identifikacijske številke za DDV.

(7) Ne glede na peti odstavek tega člena tuji osebi ni potrebno predložiti zahtevka za izdajo identifikacijske številke, če je zastopnik iz petega odstavka 27. člena tega pravilnika davčni urad obvestil, da za to tujo osebo prevzema obveznost predložitve kvartalnega poročila v skladu z 39.b členom ZDDV.«

Iz navedenih zakonskih in podzakonskih določil izhaja, da ima tuji davčni zavezanec, ki uvaža blago v Slovenijo po postopku 42, na voljo dve možnosti:

  • lahko se identificira za namene DDV v Sloveniji in s tem pridobi vse pravice in obveznosti slovenskega zavezanca za DDV ali pa
  • pooblasti osebo, ki ga v carinskih zadevah zastopa kot posredni zastopnik (navadno špediter)1, da za njegov račun sestavlja kvartalno poročilo in zanj poroča o opravljenih dobavah v drugo državo članico; pogoj za uporabo te možnosti je, da je tuji davčni zavezanec identificiran za namene DDV v eni od drugih držav članic EU.

Če torej tuji uvoznik uporabi drugo možnost in imenuje posrednega zastopnika, ta ureditev zahteva od špediterja, ki nastopa kot posredni zastopnik uvoznika, da javi davčnemu organu, katere stranke želi zastopati v okviru poenostavitve za postopek 42. Špediter mora za osebe, ki jih zastopa, pod svojo DDV identifikacijsko številko izpolnjevati tudi kvartalno poročilo. Špediter odgovarja le za točnost podatkov, ki so povezani s postopkom 42. Če bi blago ostalo na ozemlju Slovenije, bi bil špediter soodgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga, ker je v svojem imenu in za tuj račun carinskemu organu predložil carinsko deklaracijo za postopek 42, čeprav zakonski pogoji za ta postopek niso bili izpolnjeni.

Poenostavljeni postopek velja tudi, kadar podjetje iz druge države članice uvozi blago po postopku 42 v Slovenijo in ga takoj proda – dobavi prejemniku v drugo državo članico. Špediter bo v drugo državo članico poročal na podlagi podatkov, ki mu jih bo predložil zastopani tuji uvoznik. Ko poročanje o dobavi v drugo državo članico (ki ni država uvoznika) opravi špediter, mora podatke o dobavi blaga v drugo državo članico zajeti z računa, ki ga je izdal uvoznik tretji osebi – davčnemu zavezancu v drugo državo članico.

V navedenem primeru se bodo pri podatkih, ki bodo poročani v sistem VIES, resda pokazala neskladja, saj bo pridobitelj blaga (kupec, ki ni uvoznik) v svoji državi članici poročal, da je blago kupil – pridobil od uvoznika, medtem ko bo dobava v Sloveniji navedena pod identifikacijsko številko špediterja. Zato priporočamo, da kupec blaga razpolaga s podatkom o identifikacijski številki slovenskega špediterja, ker bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi neskladij v zvezi z identifikacijskimi številkami, ki bodo nastopala v sistemu VIES.


II. Odgovori na vprašanja

1. Obvestilo o zastopanju tujih oseb

V zvezi z obvestilom o zastopanju tujih oseb, ki bodo v Sloveniji uvažale blago po postopku 42, ne predpisujeta ZDDV in pravilnik niti oblike niti vsebine, je pa priporočljivo, da obvestilo vsebuje osnovne podatke o tujem davčnem zavezancu, kakor so firma, sedež, naslov in identifikacijska številka za namene DDV v drugi državi članici.

Rok za predložitev obvestila o zastopanju je ob predložitvi kvartalnega poročila, ki vključuje dobave tujih oseb, to je zadnji datum, do katerega mora biti davčni organ obveščen o zastopanju. K obvestilu ni treba prilagati dokazil o soglasju zastopane stranke in ni treba, da je notarsko overjeno. Predložiti ga je treba davčnemu uradu, ki je pristojen za špediterja.

2. Pooblastilo o zastopanju

Po določilu petega odstavka 27. člena pravilnika se tuji osebi (uvozniku) za uveljavitev oprostitve plačila DDV v skladu z 28.a členom ZDDV ni treba identificirati za namene DDV, če v skladu s carinskimi predpisi za opravljanje carinskih obveznosti pooblasti drugo osebo, da jo zastopa kot posredni zastopnik, in če je ta zastopnik identificiran za namene DDV v Sloveniji.

Glede na to, da je posredni zastopnik opredeljen v carinskih predpisih (5. člen Carinskega zakonika in 6. do 10. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti) in tudi drugače že uveljavljena oblika zastopanja, ne uvajata ZDDV in pravilnik nobenih novih in dodatnih vsebinskih elementov za poenostavitev po 28.a členu ZDDV niti ni za pooblastilo predviden kak poseben obrazec. Dodajamo pa, da pooblastilo za carinsko zastopanje ne zadošča, saj mora biti iz pooblastila jasno razvidno, da uvoznik pooblašča špediterja tudi za predložitev kvartalnega poročila v skladu z 39.b členom ZDDV.

Dodajamo še, da pojma (carinski) zastopnik, ki je naveden v petem odstavku 27. člena pravilnika, ne smemo enačiti s pojmom davčni zastopnik, ki je opredeljen v 28. členu istega pravilnika, saj sta to instituta, ki temeljita na dveh različnim materialnih predpisih.

3. Izpolnjevanje kvartalnih poročil

Poenostavljeni postopek, ki je mogoč na podlagi 28.a člena ZDDV in zgoraj navedenih členov pravilnika, vključuje poleg oprostitve plačila DDV oziroma posebnega načina obračunavanja DDV tudi posebna pravila poročanja o opravljeni dobavi blaga v drugo državo članico, saj mora biti vsaka dobava blaga v drugo državo članico spremljana za davčne namene prek sistema VIES.

V skladu z ZDDV mora kvartalno poročilo izpolniti zavezanec, identificiran za namene DDV, ki opravi dobavo v drugo državo članico. V Sloveniji izpolnjujejo kvartalna poročila zavezanci, ki so v Sloveniji identificirani za namene DDV, in načeloma bi morale biti tudi osebe, ki opravijo dobavo v drugo državo članico v okviru zagotavljanja pogojev za davčno oprostitev po 28.a členu ZDDV, identificirane za namene DDV v Sloveniji.

Posredni zastopnik uvoznika – špediter bo o dobavah blaga tujega davčnega zavezanca poročal pod svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo ima v Sloveniji. Dobave blaga v druge države članice (svoje in od uvoznikov, ki ga bodo pooblastili za zastopanje) bo tako kakor do sedaj in v skladu z že obstoječimi navodili za izpolnjevanje obrazca KP-O vpisal v eno kvartalno poročilo. Drugih obrazcev za poročanje o dobavah po 28.a členu ZDDV niti ta zakon niti pravilnik ne uvaja. Špediter bo o dobavah zastopanih oseb poročal v sistem VIES na podlagi podatkov in listin, ki mu jih bodo te osebe posredovale. Ti podatki in listine bodo potrebni za odpravljanje oziroma razčiščevanje morebitnih neskladij v sistemu VIES.

Glede elektronske oblike kvartalnih poročil so informacije na voljo na spletni strani http://edavki.durs.si/.



1 Glede na to, da kot posredni zastopnik navadno nastopa špediter, bo v nadaljevanju namesto posredni zastopnik uporabljen izraz špediter.


Ključne besede:
pojasnilo durs
pojasnila durs
carinski postopek
carina
carine
postopek 42
špediter

Zadnji članki iz rubrike:

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

Najnovejši članki:

21.11.2019 9:09:22:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2019

21.11.2019 9:05:44:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2019

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT