Besedilo: Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust (doc)

Samo pri povračilih stroškov za prehrano 25 milijard tolarjev prihrankov za podjetja

Podpis Kolektivne pogodbe o usklajevanju plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust pomeni tako za delodajalce kot sindikate korak naprej pri določanju plačne politike. Pogajanja o plačah, ki obsegajo tako širok krog podjetij in zaposlenih, so prvič potekala na bipartitni ravni, brez predstavnikov vlade. Tak način določanja plačne politike med konkretnimi akterji v gospodarstvu pomeni, da je naše gospodarstvo uspešno pri iskanju ravnotežij med vplivi globalizacije in situacijo na trgu dela doma.

Cilj Kolektivne pogodbe je bil zapolniti pravno praznino na področju plač in ostalih prejemkov, ki bi nastala po 30. juniju 2006, ko preneha veljati Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti. V težavah bi se namreč znašla predvsem podjetja, za katere ni sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti ali je bila le ta odpovedana. Takšnih podjetij je okrog 9.300 in zaposlujejo skoraj 30 odstotkov vseh zaposlenih po kolektivnih pogodbah.

Delodajalci smo v tej KP želeli predvsem določiti minimalne zneske povračil stroškov v zvezi z delom, saj bi se v primeru, da bi le te vlada določila z izvršilnim predpisom (kot predvideva Zakon o delovnih razmerjih), lahko zgodilo, da bi obveljal sklic na tako imenovano davčno uredbo. V takšnem primeru bi se stroški podjetij nesprejemljivo povišali. Ocena Gospodarske zbornice je bila, da bi samo pri povračilu stroškov za prehrano to pomenilo dodatnih 25 milijard tolarjev letno. Prav tako je bil delodajalski interes zagotoviti za vse gospodarske subjekte enoten način vnosa zakonskega uskladitvenega dodatka v sistem plač.

Sindikalna stran pa se je za začetek pogajanj zavzemala predvsem zaradi interesa določiti višino regresa za letni dopust v višjem znesku, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih, in uskladitve plač iz naslova rasti cen življenjskih potrebščin.

Predstavniki pogajalskih skupin delodajalcev (GZS, ZDS, OZS, ZODS) in delojemalcev (ZSSS, KSS Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Neodvisnost KNSS, SZS Alternativa, ZDSS Solidarnost), ki so se tako 11. aprila 2006 začeli pogajati za novo kolektivno pogodbo, so 20. junija 2006 zaključili pogajanja s parafiranjem Protokola o podpisu Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač, povračil stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust. Ta je opredelil glavne vsebinske določbe in zneske nove kolektivne pogodbe, ki bo veljala od podpisa do 31. decembra 2007.

Kolektivna pogodba bo veljala za gospodarske subjekte, za katere ni sklenjena ustrezna kolektivna pogodba dejavnosti in tudi za gospodarske subjekte, za katere sicer je sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti, v posameznih institutih, če jih kolektivna pogodba dejavnosti ne vključuje. Nova kolektivna pogodba v prvi vrsti ureja vnos zakonskega uskladitvenega dodatka iz let 2004 in 2005 v sistem plač, kar je bila tudi zahteva iz Dogovora o politiki plač. Z izplačili avgustovskih plač tako letos kot naslednje leto je predvidena 2-odstotna uskladitev iz naslova inflacije. Prav tako določa povračilo stroškov za prehrano za letos in naslednje leto ter povračilo stroškov na službeni poti. Kot pridobitev delodajalcev moramo posebej poudariti dogovor socialnih partnerjev pri povračilu stroškov prevoza in regresu za letni dopust. Povračilo stroška prevoza na delo bo znašalo namreč 60% cene najcenejšega prevoza, in ne omejuje več izbire le na javni prevoz. Velika pridobitev je tudi možnost avtomatično nižjega izplačila regresa za podjetja, ki so poslovala z izgubo, tako letos kot prihodnje leto. Ta določba bo tem podjetjem, v kolikor bodo ta mehanizem upoštevali, prihranila v masi 2 milijardi tolarjev na leto.

Kljub temu, da smo bili socialni partnerji na začetku pogajanj na povsem različnih bregovih, smo se uspeli preudarno in odgovorno dogovoriti o plačni politiki in ostalih tarifah za naslednji dve leti, ki bosta bistveno manj dodatno stroškovno obremenjevali gospodarstvo, kot smo bili priča v preteklih letih, hkrati pa smo uspeli zagotoviti realno ohranjanje standardov za zaposlene in zagotoviti rast plač, ki ne bo zavirala novega nastajanja delovnih mest.

Objavljeno na http://www.gzs.si