Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - prva obravnava (16. 10. 2020)

Rubrika: Predlogi zakonov print Natisni

Objavljen je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah.

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah - prva obravnava

Predstavitev predlaganih rešitev:

1. Rešitve, povezane z uskladitvijo z Direktivo (EU) 2017/828:

Identifikacija delničarjev in posredovanje informacij za uresničevanje pravic delničarjev:

S predlogom zakona se v skladu z Direktivo (EU) 2017/828 zagotavlja možnost, da bodo lahko vse delniške družbe identificirale svoje delničarje (ne glede na vrsto delnic), slednjim pa se daje pravica, da sami (in torej brez posrednikov) glasujejo na skupščini in uveljavljajo svoja upravičenja ali pa za to pooblastijo posrednike. Za učinkovito uresničevanje načela, po katerem naj bi bilo delniškim družbam omogočeno identificirati imetnike delnic teh delniških družb (torej svoje delničarje), predvsem tudi ob upoštevanju dejstva, da so kot imetniki delnic, ki pripadajo drugemu, lahko vključeni različni finančni posredniki, ki so tudi sami lahko morebiti celo večstopenjsko udeleženi (tako imenovani »posredniki v verigi«), hkrati pa tudi z namenom, da se delničarjem teh družb omogoči učinkovitejše uresničevanje njihovih korporacijskih pravic v razmerju do delniške družbe, s tem da se jim zagotovijo potrebne vnaprejšnje informacije, so za 235. členom ZGD-1 predlagani novi členi, in sicer 235.a do 235.e člen ZGD-1. Določbe teh členov urejajo oziroma določajo:

pravico družbe, da identificira svoje delničarje (235.a člen),
zahtevek za informacije o delničarju družbe (235.b člen),
način, po katerem družba s sodelovanjem posrednikov delničarjem posreduje informacije, ki so relevantne za uresničevanje njihovih korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju z družbo (235.c člen),
način, po katerem posredniki obveščajo družbo o tem, kakšne informacije so pridobili od delničarjev glede uresničevanja korporacijskih pravic (235.č člen),
upravičenost družbe do hrambe pridobljenih podatkov o delničarjih in dopustne namene obdelovanja pridobljenih podatkov (235.d člen) in
neposredno uporabnost Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1212 z dne 3. septembra 2018 o določitvi minimalnih zahtev za izvajanje določb Direktive 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede identifikacije delničarjev, posredovanja informacij in olajšanja uveljavljanja pravic delničarjev (UL L št. 223 z dne 4. 9. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba (EU) 2018/1212), stroškovni režim (235.e člen).
Prejemki članov organov vodenja in nadzora ter izvršnih direktorjev:

Predlog zakona skladno z zahtevami Direktive (EU) 2017/828 zavezuje javne delniške družbe, da morajo obvezno oblikovati politiko prejemkov za vse člane organov vodenja in nadzora ter tudi izvršnih direktorjev, ki sicer nimajo statusa poslovodstva po 10. členu ZGD-1, sodijo pa med direktorje v smislu direktive (pojem direktorja je v direktivi širši). S predlogom zakona se natančno določa oblika in struktura te politike in opis različnih komponent prejemkov – politika mora biti jasna in razumljiva ter vsebovati opis vseh komponent prejemkov, fiksnih in variabilnih, vključno z vsemi dodatki in ugodnostmi v kakršni koli obliki, pri čemer variabilni prejemki niso obvezni, ampak jih družba lahko dodeljuje. Z namenom krepitve korporativnega upravljanja Direktiva (EU) 2017/828 določa tudi možnost, da delničarji izrazijo svoje stališče v zvezi s politiko prejemkov, zato Direktiva (EU) 2017/828 državam članicam ponuja dve opciji: da določijo, da je glasovanje zavezujoče ali posvetovalno. V predlogu zakona je določeno, da je glasovanje o politiki prejemkov na skupščini posvetovalno. Pri tem je pomembno, da se v primeru zavrnitve politike prejemkov režim izplačevanja prejemkov ne spremeni. Ob tem predlog zakon nalaga obveznost, da mora biti že takoj na naslednji skupščini delničarjem v odobritev predložena spremenjena politika prejemkov (tretji odstavek 9.a člena Direktive (EU) 2017/828).

Predlog zakona skladno z zahtevami Direktive (EU) 2017/828 določa tudi obveznost priprave poročila o prejemkih. Javne delniške družbe morajo obvezno sestaviti jasno in razumljivo poročilo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Za vsako leto so za sestavo odgovorni vsi člani teh organov, poročilo mora pregledati revizor, o njem pa odloča letna skupščina z glasovanjem, ki ima v skladu z Direktivo (EU) 2017/828 posvetovalno naravo. V poročilu o prejemkih morajo biti razčlenjeni vsi prejemki vseh direktorjev in nadzornikov posamično, tudi z vsemi prihodki od odvisnih gospodarskih družb, vključno s ponujenimi delnicami in opcijami, zajeti pa je treba možnosti vračila variabilnih prejemkov ter informacijo o odstopanjih od politike prejemkov.

Preglednost in odobritev poslov družbe s povezanimi strankami:

Predlog zakona z namenom obvladovanja tveganj, povezanih s transakcijami s povezanimi strankami, za veljavno sklenitev poslov družbe s povezanimi strankami določa obvezno soglasje nadzornega sveta družbe. Predlog zakona se pri definiciji »povezana stranka« sklicuje na mednarodne računovodske standarde. Ti določajo, da se za povezane stranke štejejo podjetja, ki jih »ključne osebe ravnateljstva« ali njihovi ožji družinski člani obvladujejo ali skupno obvladujejo. Pridobitev soglasja ni potrebna, če gre za posle, ki so opravljeni v okviru rednega poslovanja in pod običajnimi tržnimi pogoji ter če gre za nekatere druge v predlogu zakona taksativno naštete posle. Ob tem mora tako javna kot tudi nejavna delniška družba določiti notranji postopek za redno preverjanje, ali posel spada v okvir redne dejavnosti in ali je opravljen pod tržno običajnimi pogoji. Za posle javnih delniških družb s povezanimi strankami se določa obvezno predhodno soglasje nadzornega sveta le za posle, katerih vrednost presega 2,5 odstotka vrednosti aktive, izkazane v bilanci stanja iz zadnjega potrjenega letnega poročila. Prav tako predlog zakona za javne delniške družbe določa obveznost javne objave teh poslov v roku in na način, kot ga določa Zakon o trgu finančnih instrumentov.

Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

Ker bi lahko ustrezna ozaveščenost vplivala na naložbene odločitve zainteresiranih vlagateljev, se za povečanje njihove ozaveščenosti o sprejetih naložbenih strategijah, politikah sodelovanja in poročilih institucionalnih vlagateljev ter upravljavcev premoženja o njihovem izvajanju s predlogom zakona določajo obveznosti za institucionalne vlagatelje, upravljavce premoženja in svetovalce za glasovanje, in sicer:

Institucionalni vlagatelji (zavarovalnice, ki izvajajo življenjsko in poklicno pokojninsko zavarovanje ter pozavarovanje) in upravljavci premoženja (investicijska podjetja, skladi) bodo morali pripraviti in objaviti politiko sodelovanja, poročilo o izvajanju politike sodelovanja in glasovanju. V teh dokumentih bodo morali pojasniti, kako vključujejo zavarovance v naložbeno strategijo, kako sodelujejo z družbami, v katere vlagajo, kako uresničujejo pravice delničarjev in kako ukrepajo v primeru nasprotja interesov.
Upravljavec premoženja bo moral razkriti vsebino dogovorov z institucionalnimi vlagatelji, katerih premoženje upravljajo, in letno poročati o uresničevanju teh dogovorov.
Svetovalec za glasovanje bo moral razkriti, kateri kodeks uporablja pri svojem delu ter od katerih zahtev kodeksa ravnanja je odstopil in še vedno odstopa. Razkriti bo moral tudi, kako pripravlja raziskave in priporočila ter svetuje (npr. ali upošteva razmere na nacionalnih trgih, zakonske pogoje, katere so značilnosti politik glasovanja za posamezen trg, kako pogosto komunicira z družbami, ki so predmet raziskav).

2. Rešitve, ki so povezane z izvajanjem Uredbe (EU) 2018/1212:

v zvezi z identifikacijo delničarjev ter posredovanjem informacij in olajšanjem uveljavljanja pravic delničarjev se določajo minimalne zahteve v zvezi s sporočanjem informacij, ki jih je treba posredovati, obliko zahtevkov, vključno z njihovo varnostjo in interoperabilnostjo, ter roki, ki jih je treba pri tem upoštevati. Z navedenim se zagotavlja enotno (tehnično) izvajanje določb Direktive (EU) 2017/828.

3. Rešitve, ki se nanašajo na dopolnitev sedanje ureditve v ZGD-1:

Kljub sedanjim omejitvam ustanavljanja družb, kjer je že ZGD-1H z 10.a členom naredil pomemben korak za omejevanje ustanavljanja ter pridobitve poslovnih deležev in statusa podjetnika, poznejše novele ZGD-1 pa so ureditev še spreminjale in izboljševale, se še vedno pojavljajo številni primeri nepoštene poslovne prakse gospodarskih družb v zvezi z neplačevanjem plačil iz dela in zlorabami v zvezi z ustanavljanjem družb. Za preprečevanje te prakse se s predlogom zakona še nadgrajuje sedanja ureditev 10.a člena ZGD-1. S predlogom zakona se širi nabor kaznivih dejanj, ki posamezniku onemogočajo ustanavljanje, in sicer s kaznivimi dejanji zoper človekovo zdravje ter zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Prav tako se na novo za določen čas iz poslovnega okolja izločajo osebe, ki so bile v obdobju zadnjih 12 mesecev javno objavljene na seznamu davčnih zavezancev, za katere je davčni organ odločil, da jim identifikacija za namene DDV preneha zaradi suma zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma če je ugotovil, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV.
Predlog zakona bo z dodatnimi pravili ponovno posegel v prakso dvigovanja najnižjega dovoljenega osnovnega kapitala iz transakcijskih računov na novo ustanovljenih družb. S preteklimi spremembami je namreč zakonodajalec že želel otežiti veriženje družb oziroma ustanavljanje družb na zalogo, s katerimi so (pogosto) povezane različne nepoštene poslovne prakse, kot je izvedba enkratnega pravnega posla, katerega cilj je pridobiti premoženjsko in drugo (pravno) upravičenje (npr. pridobitev delovnega dovoljenja, izogibanje plačilu plač, odškodnin, davkov in prispevkov), prenašanje premoženja iz družbe v težavah na novo, z obveznostmi neobremenjeno družbo, slamnate družbe, namen katerih je izvrševanje kaznivih dejanj (npr. pranje denarja), ki izhajajo iz predhodnih gospodarskih kaznivih dejanj (npr. davčna zatajitev iz naslova davka na dodano vrednost), izstopanje fizičnih oseb iz lastništva pravnih oseb, sklepanje navideznih poslov. Vendar, kot kaže praksa, kljub vsem že sprejetim ukrepom do ustanavljanja družb na zalogo še zmeraj prihaja. Zaradi neučinkovitosti že sprejetih ukrepov se s predlogom zakona določa dodatna omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev, in sicer za osebe, ki jim je bila s pravnomočno odločbo Tržnega inšpektorata Republike Slovenije izrečena globa zaradi prekrška v zvezi z nedovoljenim posegom v osnovni kapital družbe (495. člen ZGD-1).
Predlog zakona izenačuje položaj slovenskih fizičnih in pravnih oseb ter fizičnih in pravnih oseb iz druge države članice ali iz tretje države, ki so zaradi nepovezanosti centralnih registrov med državami (kazenskih, davčnih, prekrškovnih) v privilegiranem položaju, saj se podatki o nekaznovanosti oziroma obstoju drugih okoliščin iz 10.a člena zanje ne preverjajo. Predlog zakona tako določa, da se bodo odslej ti podatki (če je oseba v drugi državi članici ali matični državi ali v državi, v kateri ima pravna oseba svoj sedež, objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov oziroma objavljena na seznamu neplačnikov davkov, če je bila zoper osebo ugotovljena kršitev v zvezi s plačilom za delo ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, če je oseba storila kaznivo dejanje, ki predstavlja razlog za omejitev ustanavljanja, itd.) pridobivali iz uradnih evidenc druge države članice ali matične države ali države, v kateri ima pravna oseba svoj sedež (v primerih, kjer so centralni registri med državami že vzajemno povezani), ali pa bodo fizične in pravne osebe iz druge države članice ali (zlasti) iz tretje države (s katero vzajemna izmenjava podatkov iz uradnih evidenc morda nikoli ne bo vzpostavljena) pristojnemu organu dostavile uradno potrdilo pristojnega organa, ki po predlogu zakona šteje za dokazilo o neobstoju omejitev za ustanovitev družbe, podjetnika ali pridobitev poslovnega deleža družbe.
Zaradi lažjega in učinkovitejšega izvajanja nadzora nad gospodarskimi subjekti in njihovim dejanskim krajem poslovanja predlog zakona določa pojem poslovnega naslova. Predlog zakona po vzoru zakona, ki ureja sodni register, določa, da poslovni naslov predstavlja kraj s točnim naslovom (ulica, hišna številka, kraj), hkrati pa določa tudi kazensko sankcijo, s katero se želi zagotoviti spoštovanje navedene zakonske določbe.
Dopolnjuje se nabor podatkov, ki jih mora vsebovati prijava za prvi vpis družbe v register. Poleg firme, dejavnosti, sedeža in drugih podatkov, določenih z zakonom, bo k prijavi treba dodati tudi poslovni in elektronski naslov družbe. Novost je namenjena poenotenju z zakonom, ki ureja sodni register, ter lažjemu opravljanju nadzorov s strani pristojnih organov. Na vpisan in javno objavljen elektronski naslov bo družba prejemala elektronske dokumente državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih pravnih in fizičnih oseb v zvezi s poslovanjem. Predlog zakona določa tudi prilagoditveno obdobje.
Hkrati se z novim tretjim odstavkom 30. člena ZGD-1 za izboljšanje učinkovitosti inšpekcijskega nadzora zahteva, da družba vso poslovno dokumentacijo hrani na poslovnem naslovu družbe.
S spremembo 54. člena ZGD-1 se vzpostavlja financiranje nalog, ki jih Slovenski inštitut za revizijo na podlagi ZGD-1 opravlja kot javna pooblastila.
Z namenom, da bi dosegli napredek na področju zastopanosti manj zastopanega spola v organih vodenja in nadzora teh družb ter oblikovanja (boljših) politik raznolikosti, se s predlogom zakona določa obveznost za velike in srednje družbe, ki revidirajo letna poročila, da v opisu politike raznolikosti razkrijejo razmerje obeh spolov v organih vodenja in nadzora, ki je primerno za družbo njene velikosti, cilje, ki jim družba sledi, in vpliv na postopke izbire članov organov vodenja in nadzora.
Predlog zakona določa tudi spremembe na področju notranje revizije v delniških družbah. In sicer se določa večja profesionalizacija (določa se pravni okvir, v skladu s katerim mora delovati notranja revizija), strokovnost (določa se ustrezna usposobljenost notranjih revizorjev) in neodvisnost (dopustnost komunikacije z nadzornim svetom brez vednosti uprave) notranje revizije v delniških družbah. Bolj jasno pa se določajo tudi pristojnosti nadzornega sveta v primerih, ko naloge notranje revizije izvajajo zunanji izvajalci.
Ker so zaradi razširjene opredelitve subjektov javnega interesa v ZRev-2 subjekti javnega interesa postale tudi manjše, sistemsko manj pomembne družbe, se s predlogom zakona določi možnost črtanja s seznama subjektov javnega interesa za tiste družbe, ki ne bodo izpolnjevale meril za srednje in velike družbe iz četrtega, petega in šestega odstavka 55. člena ZGD-1.