Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 23.3.2020 10:17:03

Povzetek Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Miha Šercer, odvetnik

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Povzetek Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) Racunovodja.com Državni zbor je dne 20. 3. 2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, s katerim je v prvi vrsti z namenom ohranitve delovnih mest določil delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki jim delodajalec zaradi epidemije ne more zagotavljati dela in so na začasnem čakanju na delo.

Do delnega povračila izplačanih nadomestil plač je upravičen tisti delodajalec, ki ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev in jih napoti na začasno čakanje na delo.

Povračilo se lahko za posamezne delavce uveljavlja le enkrat, za največ 3 zaporedne mesece in največ za čas do 30. 9. 2020.

Povračilo znaša 40 % nadomestila plače (in ne več, kot znaša najvišje nadomestilo za brezposelnost - trenutno 892,50 EUR). Opomba: nadomestilo plače po zakonu (138. člen ZDR-1) znaša 80 % povprečne plače delavca iz zadnjih treh mesecev pred napotitvijo na čakanje. Povračilo se izplača delodajalcem mesečno, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače delavcu (zamik povračila je torej približno mesec in pol).

Povračila ne more uveljavljati delodajalec:

  • dokler imajo delavci na čakanju presežek opravljenih ur ("plus ure"), ki se ga v referenčnem obdobju (leto 2020) lahko izravna,
  • ne izplačuje plač, nima plačanih dajatev1 ali je v insolvenčnem postopku,
  • za izplačilo nadomestila delavcem v času odpovednega roka.

Delodajalec v času prejemanja povračila ne sme:

  • začeti postoka odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnega razloga;
  • odrejati nadurnega dela, če bi to delo lahko opravil z delavci na čakanju.

Pred sprejemom odločitve o napotitvi na začasno čakanje na delo se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu. Če teh ni, s svetom delavcev, če tudi tega ni, pa je dolžan o nameravani odločitvi obvestiti neposredno delavce.

Odreditev začasnega čakanja na delo mora biti pisna in mora vsebovati:

  • čas začasnega čakanja na delo (opomba: ne več kot 6 mesecev v posameznem koledarskem letu),
  • možnost in način poziva za vrnitev na delo in
  • višino nadomestila plače.

Delodajalec mora za pridobitev povračila predložiti:

  • opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (navedba vzrokov/poslovnega razloga, podatek o številu zaposlenih na čakanju, ocena poslovodstva o možnostih ohranitve delovnih mest);
  • pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na čakanju najmanj 6 mesecev po začetku čakanja.

Pravica do povračila se uveljavlja pri Zavodu RS za zaposlovanje z vlogo v osmih dneh od napotitve na čakanje oziroma v osmih dneh od uveljavitve zakona za delavce, ki so ob njegovi uveljavitvi že napoteni na čakanje (v tem primeru se povračilo nanaša zgolj na obdobje čakanja po uveljavitvi zakona).

Če delodajalec ne ravna v skladu z določbami zakona, je dolžan prejeta sredstva v celoti vrniti, hkrati pa je lahko odgovoren tudi za storjen prekršek (globa do 20.000 EUR).

Po zakonu povzel

Miha Šercer, odvetnik

Ljubljana, 22. 3. 2020

1 Povračila ne more uveljavljati tisti delodajalec, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.

Ključne besede:
ZIUPPP
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov
začasno čakanje na delo
čakanje na delo
čakanje
koronavirus
interventni ukrepi

Zadnji članki iz rubrike:

31.3.2020 15:48:45:
Ravnanje delodajalca, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga

30.3.2020 12:33:11:
Za delno povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim in povračilo nadomestil plače zaposlenim zaradi odrejene karantene so pristojni pri Zavodu RS za zaposlovanje

27.3.2020 16:05:03:
Število delovnih dni za leto 2022 (40-urni delovni teden)

27.3.2020 9:52:20:
Odklonitev dela zaradi strahu pred okužbo s koronavirusom

26.3.2020 12:28:05:
Odlok o začasnih ukrepih pri izvajanju obveznega ZZ - velja od 25. 3. 2020 (Uradni list 34/2020 z dne 24. 3. 2020)

Najnovejši članki:

30.3.2020 14:34:28:
Podaljšanje rokov za poročanje o odpadkih in embalaži

30.3.2020 18:15:15:
Obrazec: Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19

30.3.2020 10:45:10:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

27.3.2020 13:02:02:
Popis cigaret na dan 1. 4. 2020

27.3.2020 12:55:28:
Prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine bo predvidima poslan 31. 3. 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT