Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 13.3.2020 10:10:43

Kaj pripada staršem, ki zaradi varstva otrok ostanejo doma?

Rubrika: Plače in delovna razmerjaprint Natisni

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Odsotnost z dela lahko v izjemnih primerih umestimo tudi v institut višje sile. Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi:

- prisotnost zunanjega vzroka, 

- nepričakovanost dogodka, 

- neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. 

Glede na obrazloženi pravni standard menimo, da so v situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja COVID-19 začasno zaprejo šole, lahko prisotni elementi višje sile, ki povzročijo nemožnost opravljanja dela delavca zaradi varstva otroka. Vsekakor pa je pri oceni prisotnosti višje sile v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh navedenih potrebnih elementov.  Pri presoji le-teh pa v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka med drugim presoditi in upoštevati starost otroka, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen in primeren način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca.

Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, ZDR-1 določa, da si v tem primeru delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša polovico plačila, do katerega bi bil sicer delavec upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

Vir: MDDSZ

Ključne besede:
bolniška
karantena
delo od doma
covid
koronavirus

Zadnji članki iz rubrike:

23.10.2020 17:17:01:
Nadomestilo, temeljni dohodek (PKP 5)

23.10.2020 17:12:48:
Kaj prinaša PKP5?

13.10.2020 15:10:45:
Oddaja vloge za povračilo nadomestila plače delavcem z odrejeno karanteno

12.10.2020 15:46:03:
Oddaja zahtevkov za izplačilo subvencije možna tudi za september

12.10.2020 14:24:25:
Število delovnih dni za leto 2023 (40-urni delovni teden)

Najnovejši članki:

26.10.2020 16:11:32:
Dokazila in izjave delavcev za prehajanje med občinami

26.10.2020 15:32:05:
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)

26.10.2020 17:29:49:
Karantenske odločbe nadomeščajo potrdila

23.10.2020 16:57:02:
Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

21.10.2020 17:18:06:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT