Ob vsakem izplačilu plače je delodajalec dolžan v skladu s 135. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1 izdati delavcu pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje, iz katerega je razviden tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov.

Ob vsakem izplačilu plače je delodajalec dolžan, v skladu s 135. členom Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, izdati delavcu pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje, iz katerega je razviden tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Predložitev podatkov (podatki o dohodku, obračunu in plačilu akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost) delodajalca prejemniku dohodka določa tudi Zakon o davčnem postopku – ZDavP-2 (peti odstavek 57. člena in drugi odstavek 353. člena).

Obvezne prispevke, določene z zakoni, zavezanec za prispevke, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je plačnik davka (v skladu z 58. členom ZDavP-2), izračuna v obračunu davčnih odtegljajev (drugi odstavek 352. člena ZDavP-2). Obliko obračuna davčnega odtegljaja podrobneje za izplačila do 31. 12. 2022 ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. Za izplačila od 1. 1. 2023 dalje se uporablja REK-O, njegovo obliko podrobneje ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev. Za izplačila od 1. 1. 2025 dalje se uporablja Pravilnik o obračunu davčnih odtegljajev (PISRS). Pojasnila o REK-O so objavljena na spletni strani FURS in vsebujejo tudi posebna pravila za predlaganje REK obrazcev za invalidska podjetja, ob izplačilu poslovne uspešnosti in izplačilu dohodka delavcu napotenem na delo v tujino.

Pravilnik in ZDavP-2 določata, da izplačevalec REK obrazec predloži prek sistema eDavki, najpozneje na dan izplačila dohodka.

V REK obrazcu izplačevalec dohodka izračuna davčni odtegljaj in obračuna prispevke za socialno varnost po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila dohodka.

Do vključno 31. 12. 2016 je bil rok za plačilo obveznosti na dan izplačila dohodka. S spremembo 283., 325. in 374. člena ZDavP-2 je od 1. 1. 2017 dalje uveden 5-dnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljaja in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo po REK obrazcih. Petdnevni zamik pri plačilu obveznosti velja za vsa izplačila dohodka od 1. 1. 2017 dalje.

Vprašanje 12: Izplačilo dohodka, ki se nanaša na umrlega delavca

Dohodek iz delovnega razmerja (primeroma plača, solidarnostna pomoč, drugi dohodki…), ki se nanaša na umrlega zaposlenega delavca, se ob izplačilu davčno obravnava kot dohodek tega delavca. Pri izračunu akontacije dohodnine se upošteva 127. člen Zakona o dohodnini - ZDoh-2. Plačnik davka o izplačanem dohodku poroča na REK obrazcu, pri čemer se individualni REK obrazec nanaša na umrlega delavca.

Če je zavezanec (delavec) umrl pred odpremo informativnega izračuna dohodnine v skladu z osmim odstavkom 268. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Če je dohodek izplačan za pretekla leta na podlagi sodne odločbe, se tudi povprečenje po 120. členu ZDoh-2 v takem primeru ne more uporabiti. Akontacija dohodnine se v tem primeru namreč šteje kot dokončen davek.

13: Plačilo prispevkov od nagrade, ki jo izplača tuje matično podjetje

Opis stanja: Prejemnik nagrade – rezident Slovenije je v delovnem razmerju za polni delovni čas (zavarovalna podlaga 001) s slovenskim delodajalcem, svoje delo opravlja izključno za svojega delodajalca in na ozemlju Slovenije. Lastnik slovenske družbe je tuja gospodarska družba s sedežem v tujini, ki želi izplačati nagrado za uspešno delo zaposlenemu v slovenski hčerinski družbi neposredno. Odhodek za to nagrado ne bi bremenil slovenske družbe. Po Zakonu dohodnini - ZDoh-2 gre za dohodek iz delovnega razmerja, ki ga izplača tuja družba, ki ni plačnik davka, zastavlja pa se dilema glede obračuna in plačila prispevkov.

Odgovor: Ob predpostavki, da gre za razmerje in izplačilo na podlagi tega razmerja, ki je ekonomsko utemeljeno in se uporablja v okviru sheme nagrajevanja med povezanimi družbami oziroma znotraj skupine, je treba tovrstne dohodke ustrezno obravnavati v okviru veljavnih predpisov. Z vidika dohodnine se v tem primeru, dohodek opredeli kot dohodek, vezan na delovno razmerje, na podlagi katerega je prejemnik dohodka opravljal svoje delo in bil za svoje delo tudi nagrajen.

Z vidika prispevkov je treba upoštevati, da gre za dodatni dohodek za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, kar pomeni, da se ta dohodek všteva v osnovo za prispevke v skladu s 144. členom ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke zavarovanca od tega dohodka je delavec, zavezanec za prispevke delodajalca pa je njegov delodajalec.

Na podlagi dopolnitve prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 z novo 1.a točko², se za plačnika davka šteje delodajalec prejemnika dohodka iz zaposlitve po zakonu, ki ureja delovno razmerje, pri čemer se za delodajalca šteje tudi nerezident Slovenije, ki ima v skladu z zakonom o obdavčenju poslovno enoto nerezidenta v Sloveniji ali ima v skladu s predpisi, ki urejajo ustanovitev in poslovanje v Sloveniji, podružnico v Sloveniji, pod pogojem, da se od teh dohodkov v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, in če gre za dohodek v zvezi z delovnim razmerjem pri tem delodajalcu in če oseba, ki jo dohodek bremeni, ni plačnik davka v skladu s 1. točko tega odstavka.

Za delodajalca po tej točki se šteje delodajalec, kot je opredeljen po ZDR-1. Navedena določba pomeni, da davčnemu zavezancu – prejemniku dohodka od tujega matičnega podjetja, ni potrebno napovedovati dohodka, ampak bo njegov delodajalec (kot plačnik davka po 1.a točki prvega odstavka 58. člena ZDavP-2) tako akontacijo dohodnine kot tudi prispevke za socialno varnost obračunal v REK-O obrazcu.

Vprašanje 13a: Plačilo akontacije dohodnine in prispevkov od nagrade, ki jo v breme slovenskega delodajalca nakaže tuje matično podjetje

Opis stanja: Prejemnik nagrade – rezident Slovenije je v delovnem razmerju za polni delovni čas (zavarovalna podlaga 001) s slovenskim delodajalcem, svoje delo opravlja izključno za svojega delodajalca in na ozemlju Slovenije. Krovno podjetje slovenskega delodajalca je tuja gospodarska družba s sedežem v tujini, ki ima organiziran nagrajevalni načrt, po katerem so do nagrad upravičeni tudi zaposleni pri slovenskem delodajalcu. Stroški nagrajevanja so v skupnem znesku zaračunani slovenski družbi. Strošek nagrajevanja za svoje zaposlene torej nosi slovenska družba, delodajalec prejemnikov nagrade, ki to nagrado prejmejo nakazano s strani tuje krovne družbe.

Odgovor:

V skladu s 1. točko prvega odstavka 58. člena ZDavP-2 se za plačnika davka šteje oseba, ki v svoje breme izplača dohodek, od katerega se v skladu z ZDavP-2 ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj. Z navedeno določbo se opredelitev plačnika davka ne pogojuje z neposrednim izplačilom dohodka upravičenemu lastniku dohodka (davčnemu zavezancu), temveč s tem, da oseba dohodek izplača v svoje breme. Torej je pogoj za opredelitev plačnika davka izpolnjen tudi v primeru, ko dohodek, ki jo bremeni, upravičenemu lastniku izplača posredno, kot je to izvedeno v opisanem primeru (nagrado je prejemnik – zaposleni pri slovenskem delodajalcu prejme nakazano od tujega krovnega podjetja).

Slovenski delodajalec, ki ga bremeni dohodek, njegovemu zaposlenemu nakazan s strani matične (tuje) družbe, je kot plačnik davka dolžan skladno z določbo prvega odstavka 285. člena ZDavP-2 akontacijo dohodnine od dohodka iz zaposlitve izračunati in odtegniti kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom dohodka iz zaposlitve. Slovenski delodajalec se torej šteje za plačnika davka in je dolžan za prejemnika dohodka na REK obrazcu od prejete nagrade obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter obvezne prispevke, ki se plačujejo od dohodkov iz delovnega razmerja. Zaposleni pri slovenskem delodajalcu, ki je prejel nagrado nakazano od tuje matične družbe, v tem primeru ni sam dolžan vlagati napovedi za odmero akontacije dohodnine, saj gre za dohodek, ki ga je posredno prejel od svojega delodajalca, ki se šteje za plačnika davka.

Vprašanje 14: Izplačilo plače za obdobje, ki ni koledarski mesec

Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 v prvem odstavku 134. člena določa, da se plača izplačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca, in sicer najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.

Navedena določba se sicer ne veže na obdobje koledarskega meseca, se je pa med delodajalci izoblikovala praksa, da se pri obračunu in izplačilu plače upošteva koledarski mesec. Navedeno je povezano tudi s četrtim odstavkom 135. člena ZDR-1, ki določa, da je delodajalec dolžan najkasneje do 31. januarja delavcu izdati pisni obračun plač in nadomestil plač za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Na podlagi te določbe mora delodajalec podatke o plači zagotavljati na ravni koledarskega leta.

Obveznost predlaganja podatkov davčnemu organu o izplačanih dohodkih Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2 določa v prvem in četrtem odstavku 57. člena in drugem odstavku 353. člena. Obliko obračuna davčnega odtegljaja podrobneje ureja Pravilnik o obračunu davčnih odtegljajev (PISRS)

Pri poročanju podatkov o izplačilu plač davčnemu organu velja pravilo, da se v REK obrazcu poročajo podatki o izplačilu, ki se nanaša na posamezen koledarski mesec, kar je tudi v skladu s splošno in najpogostejšo prakso delodajalcev, ki plače izplačujejo za obdobje koledarskega meseca. Delodajalec, ki je plačnik davka, mora na predloženem REK obrazcu prikazati vse podatke o izplačani plači, ki vplivajo na obdavčenje, med drugimi mora v polju 011 vpisati podatek o mesecu in letu, na katerega se izplačilo plače nanaša. Pri poročanju tega podatka torej ni predvideno vpisovanja obdobja, ki se razlikuje od koledarskega meseca, saj se podatek poroča v obliki MM/LLLL.

Navedenemu pravilu predlaganja REK obrazcev za izplačila, ki se nanašajo na obdobje koledarskega meseca, sledi tudi določba tretjega odstavka 20. člena ZDavP-2, ki določa javno objavo nepredlagateljev obračunov. Davčni organ v seznamu nepredlagateljev obračunov objavi podatke o zavezancih za davek (delodajalcih), ki davčnemu organu do 25. dne v mesecu pred mesecem razkritja niso predložili obračuna davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače za predpretekli mesec. Na enak način davčni organ poroča podatke iz predloženih REK obrazcev drugim organom, ki za izvajanje svojih nalog (primeroma Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izdajo potrdila A1, sodelovanje na javnih naročilih, ipd.) potrebujejo podatek, ali davčni zavezanec, ki zaposluje delavce redno izplačuje plače svojim delavcem.

Glede na navedeno bo moral delodajalec, ki je plačnik davka, v primeru izplačila plač za obdobje, ki ni enako koledarskemu mesecu, davčnemu organu poročati tako, da bo ločeno poročal o izplačani plači za posamezna obdobja v okviru koledarskega meseca. Primer: če bi imel plačnik davka obdobje za obračun plač določeno od 20. oktobra do 19. novembra, bo moral predložiti REK obrazec ločeno za izplačilo plače, ki se nanaša na oktober (prikazati podatke o delu plače, ki se nanaša na obdobje od 20. do 31. oktobra) in ločen REK obrazec za izplačilo plače, ki se nanaša na november (prikazati podatke o delu plače, ki se nanaša na obdobje od 1. do 19. novembra).

2 Glej novelo ZDavP-2O (Uradni list RS, št. 100/24)