6.1 Invalidska podjetja

Prvi odstavek 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI določa oprostitev plačila prispevkov (razen prispevka za primer brezposelnosti) za invalidska podjetja in zaposlitvene centre. V skladu s tretjim odstavkom 48. členom ZZVZZ-T oprostitev plačila ne velja za obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Navedeno pomeni, da plačnik davka ob izplačilu plače in nadomestila plače, pri kateri uveljavlja oprostitev plačila prispevkov obračuna in tudi plača prispevke za primer brezposelnosti, OZP in prispevek DO.

Invalidska podjetja so gospodarske družbe z najmanj 40 % zaposlenih invalidov in so skladno z 74. členom ZZRZI oproščena plačila prispevkov le za zaposlene invalide. Kot izjeme, za katere velja oprostitev plačila prispevkov za vse zaposlene delavce v invalidskih podjetjih (torej za invalide in za neinvalide), ZZRZI določa:

• zaposlitvene centre,
• invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih več kakor tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, in
• invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov.

Invalidska podjetja, ki so oproščena plačila prispevkov za vse zaposlene, morajo izpolnjevati zgoraj navedene pogoje v obdobju celega meseca, na katerega se nanaša izplačilo dohodka iz delovnega razmerja in vsaj do dne, ko izplačajo ta dohodek. Če v posameznem mesecu delež zaposlenih invalidov pade pod 50 %, oz. delež invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije ali delež delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin pade pod eno tretjino, mora invalidsko podjetje za tisti mesec plačati prispevke za »neinvalide«.

Za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja od 1. 1. 2015 dalje so invalidska podjetja, ki lahko uveljavljajo oprostitev za vse zaposlene delavce, oproščena plačila prispevkov za zaposlene delavce, ki niso invalidi, le do višine trikratnika vsakokratne minimalne plače v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene neinvalide, katerih dohodki iz delovnega razmerja so višji, morajo invalidska podjetja plačati prispevke (delojemalca in delodajalca) od razlike med dejanskimi dohodki delavca neinvalida in trikratnikom minimalne plače. Pravila v zvezi z oprostitvijo plačila prispevkov veljajo za vse dohodke iz delovnega razmerja.

V skladu s prvim odstavkom 61. člena ZZRZI morajo delodajalci sredstva iz naslova oprostitev in ugodnosti pri plačevanju prispevkov, ki jih pridobijo zaradi zaposlovanja invalidov, prikazovati na posebnem kontu in jih lahko kot odstopljena sredstva uporabijo za namene, določene v 33. in 34. členu Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014).

6.2 Invalidi nad predpisano kvoto

V skladu s 74. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – ZZRZI je delodajalec, na podlagi odločbe Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada RS (JJPISRS), oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca in delodajalca, od dohodkov zaposlenih invalidov nad predpisano kvoto. Navedeno velja za vse dohodke iz delovnega razmerja, od katerih se plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (plača, nadomestilo plače, razlika do minimalne osnove, neplačana odsotnost, bonitete, povračila stroškov in premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje nad neobdavčenim zneskom), razen za nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

ZZRZI v poglavju o kvotnem sistemu določa pogoje, kdaj se zaposleni invalid šteje za invalida nad kvoto. Za nadzor nad izpolnjevanjem kvote je pristojen JJPISRS.

6.3 Neplačana odsotnost

Neplačana odsotnost je opredeljena v 132. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (podaljšano zavarovanje). V skladu s tem členom se v zavarovalno dobo ob pogoju, da je plačan prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje tudi čas, ko je zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela ali udeležen v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko.

V primeru neplačane odsotnosti z dela se od osnove, določene v 150. členu ZPIZ-2, obračunajo in plačajo vsi prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca. Zavezanci za plačilo navedenih prispevkov so delojemalci in delodajalci, razen za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer je v skladu s prvim odstavkom 152. člena ZPIZ-2 delodajalec zavezanec za plačilo prispevka delojemalca in delodajalca.

6.4 Delavci napoteni na delo v tujino

Napoteni delavci so delavci, ki jih slovenski delodajalec začasno napoti na opravljanje dela v drugo državo, ki ni država, v kateri običajno bivajo. V času napotitve na delo v drugo državo ostajajo ti delavci vključeni v obvezno socialno zavarovanje v Sloveniji.

Za namene pravilne določitve osnove za obračun prispevkov je za plače, ki se nanašajo na obdobje do vključno december 2023, treba pri delavcih, ki so napoteni na delo v tujini, upoštevati vključenost v obvezno zavarovanje glede na zavarovalno podlago:

• delavci, ki so napoteni na delo v tujino po 13. členu Uredbe (ES) 883/2004, ki ureja sočasne zaposlitve in kjer gre za običajno opravljanje dela v dveh ali več državah EU, so v obvezno zavarovanje, tudi v času napotitve, vključeni po zavarovalni podlagi 001 (delavci v delovnem razmerju na območju RS);
• delavci, ki so napoteni na delo v tujino po 12. členu Uredbe (ES) 883/2004, so v času napotitve vključeni v zavarovanje po zavarovalni podlagi 002 (delavci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v RS, ki so bili poslani na delo v tujino in niso obvezno zavarovani po predpisih države, v katero so bili poslani) in se pri določitvi osnove za obračun in plačilo prispevkov upošteva drugi odstavek 144. člena ZPIZ-2.

Za napotene delavce, ki so v zavarovanje vključeni po podlagi 002 je bilo za obdobje do vključno december 2023 (ne glede na datum izplačila) v skladu z drugim odstavkom 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 določeno, da se prispevki plačujejo od plače, ki bi bila prejeta za enaka dela v Sloveniji. Prispevke ti zavezanci od vseh drugih prejemkov iz delovnega razmerja, vključno s stimulacijami in bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi plačujejo od celotnega dohodka. Podrobnejša pojasnila

Davcna_obravnava_dohodkov_delavcev_ki_so_napoteni_na_delo_v_tujino.docx (live.com).

Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) (PISRS) v 35. členu določa prenehanje veljavnosti drugega odstavka 144. člena ZPIZ-2 za obdobje od januar 2024 dalje (ne glede na datum izplačila!). Navedeno pomeni, da se za izplačila plače za obdobje od vključno januar 2024 dalje tudi za delavce napotene na delo v tujino (ne glede na to ali gre za napotitev po 12. ali 13. členu Uredbe (ES) 883/2004 ali pa napotitev v tretje države) v osnovo za obračun in plačilo prispevkov všteva celotna izplačana plača. V primeru napotitev na delo v tujino se torej ukinja osnova za obračun in plačilo prispevkov v višini primerljive plače za delo v Sloveniji in velja tudi za javne uslužbence, napotene na delo v tujino. Poudarjamo, da sprememba ne posega na pravila za določanje plač.

6.5 Obračun prispevkov od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, ki se po ZDoh-2 štejejo za dohodke iz delovnega razmerja

Z namenom enake davčne obravnave dohodkov, ki so si po naravi podobni, vendar po veljavni delovnopravni zakonodaji ne sodijo med dohodke iz delovnega razmerja, ZDoh-2 v drugem odstavku 37. člena kot dohodke iz delovnega razmerja šteje tudi dohodke, prejete za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja in dohodke, ki izhajajo iz avtorskega dela, ustvarjenega iz delovnega razmerja, iz izvedb avtorskih in folklornih del iz delovnega razmerja in dohodki, ki izhajajo iz inovacij, ustvarjenih v delovnem razmerju, ne glede na obliko pogodbe, ki je podlaga za izplačilo navedenih dohodkov (glej točko 2.2 tega dokumenta). Za namene določitve osnove za obračun in plačilo prispevkov po ZPIZ-2, ZZVZZ in ZDOsk-1 se navedena dohodka štejeta za dohodek iz drugega pravnega razmerja. Za obračun in plačilo prispevkov veljajo pravila, ki so podrobno opisana v dokumentu na spletni strani FURS Drugo_pogodbeno_razmerje.docx (live.com). Glede na navedeno je treba pri določitvi osnove za prispevke upoštevati spremembo določeno z novelo ZPIZ-2N.

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena in druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, za zavarovance iz 5. točke 17. člena in prvega odstavka 55.a člena ZZVZZ in zavarovance po 54. členu ZDOsk-1 je določena v 146. in 148. členu ZPIZ-2 (za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ter v 20. členu ZPIZ-2N (prispevek za zdravstveno zavarovanje).

Osnova za plačilo prispevkov za navedene zavarovance je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek, vključno s povračili stroškov v zvezi z opravljenim delom oziroma storitvijo, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Navedeno pomeni, da se za izplačila od 1. 2. 2024 dalje v osnovo za obračun prispevkov všteva celoten prejet dohodek (vključno s povračili stroškov, ki se na podlagi določb 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine določene s predpisom vlade) zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %.

Primer:

Poslovodja na podlagi pogodbe o poslovodenju za delo v aprilu 2024 prejme 1.500 eur bruto plačila za delo in 140 eur povračil stroškov prevoza ter 120 eur povračil stroškov prehrane. Povračila stroškov so izplačana pod pogoji in do višine, ki se v skladu s 44. členom ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Osnova za obračun in plačilo prispevkov iz drugega pravnega razmerja znaša: 1.584 eur

Dohodek skupaj; 1.500 + 140 + 120 = 1.760 → normirani stroški; 10% od 1.760 = 176

Osnova za prispevke: 1.760 – 176 = 1.584

Vir: Dohodek iz delovnega razmerja