Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca - delavca v delovnem razmerju so praviloma delavci sami, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca pa so delodajalci.

Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za dolgotrajno oskbo, za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti, določajo naslednji zakoni:

• Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV;
• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2;
• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ;
• Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1;
• Zakon o urejanju trga dela – ZUTD,
• Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1).

Obveznost prijave delavca v obvezno socialno zavarovanje slovenskemu delodajalcu nalaga 11. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1.

5.1 Zavezanci za plačilo prispevkov

Zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca - delavca v delovnem razmerju so praviloma delavci sami, zavezanci za plačilo prispevkov delodajalca pa so delodajalci.

V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da ima upravičenec do dohodka pravico do dohodka pred plačilom davkov in prispevkov, ki se v obliki davčnega odtegljaja odtegujejo in plačujejo iz navedenega dohodka. Z zakonom pa je dana obveznost izplačevalcu dohodka, da dohodka, ki pripada upravičencu, ne izplača v polnem (bruto) znesku, temveč dohodek zmanjša za z zakonom določen znesek davka in prispevkov, ter ga plača v imenu in za račun upravičenca. Upravičenec do dohodka tako neposredno prejme (oziroma mu je izplačan na njegov račun) dohodek, zmanjšan za znesek davka in prispevkov.

Obvezne prispevke za socialno varnost, določene z zakoni, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in družinske prejemke, primer brezposelnosti in dolgotrajno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: prispevki) izračunavajo zavezanci za prispevke v obračunu prispevkov za socialno varnost. Izračun prispevkov opravi delodajalec v obračunu davčnih odtegljajev (REK obrazcu). Delodajalec torej prispevke, za katere je zavezanec delavec, za delavca izračuna, odtegne in plača.

5.2 Osnova za plačilo prispevkov

Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance - delavce v delovnem razmerju je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi (prvi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2).

Za nekatere dohodke iz delovnega razmerja so še posebej določene osnove, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost (tretji odstavek 144. člena ZPIZ-2), in sicer:

• pri jubilejnih nagradah, odpravninah ob upokojitvi, solidarnostnih pomočeh, povračilih stroškov, zneskih bonitet in zneskih odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
• pri znesku nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
• pri zneskih premije dodatnega zavarovanja, ki ga plačuje delodajalec v korist delavca, v skladu s 241. členom ZPIZ-2, se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina;
• od regresa se prispevki za socialno varnost plačujejo od dohodka v delu, ki presega znesek 100 % povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji. Če se regres izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust.(bolj podrobno glej dokument Regres za letni dopust)

Osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki so določene v 144. členu ZPIZ-2, se upoštevajo tudi kot osnove za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje (v skladu s 50. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ), osnove za plačilo prispevkov za starševsko varstvo (v skladu z 10. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1), osnove za plačilo prispevkov za primer brezposelnosti (v skladu s 135. členom Zakona o urejanju trga dela – ZUTD) in osnova za plačilo prispevkov za dolgotrajno oskrbo (četrti odstavek 56. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) v povezavi s 50. členom ZZVZZ).

S prvim odstavkom 144. člena ZPIZ-2 je v splošnem določena osnova, s preostalimi odstavki tega člena pa so določene izjeme od splošno določene osnove. Osnova, določena v prvem odstavku 144. člena ZPIZ-2 in izjeme, določene s preostalimi odstavki navedenega člena, niso eksplicitno vezane na osnovo, ki je v Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 določena za dohodnino oziroma na vsebinsko opredelitev dohodkov iz zaposlitve po ZDoh-2. Izjeme (določeni prejemki, povračila stroškov in bonitete), ki so opredeljene z neposrednim sklicevanjem na ZDoh-2 so določene v prvi, drugi in četrti alineji tretjega odstavka 144. člena ZPIZ-2.

Vprašanje 9: Obračun prispevkov od vrednosti uniform in osebnih zaščitnih sredstev

Osnova za plačilo prispevkov je v splošnem določena prvim odstavkom 144. člena ZPIZ-2, s preostalimi odstavki tega člena pa so določene izjeme od splošno določene osnove, pri čemer niso eksplicitno vezane na osnovo, ki je v ZDoh-2 določena za dohodnino oziroma na vsebinsko opredelitev dohodkov iz zaposlitve po ZDoh-2.

Uniforme, ki so nujne in potrebne za delo in jih mora v skladu s posebnimi predpisi zagotoviti delodajalec, se ne štejejo za drug prejemek iz delovnega razmerja, od katerega bi se po prvem odstavku 144. člena ZPIZ-2 obračunali in plačali prispevki. Osebna zaščitna delovna sredstva, ki so določena s posebnimi predpisi, so sredstva, ki so potrebna in nujna za delo (enako kot so tudi delovna sredstva primeroma stroj, računalnik, telefon..). Ta sredstva mora po posebnih predpisih zagotoviti delodajalec, da zaposleni lahko opravlja svoje delo.

Pri uniformi gre za standardizirano obleko, značilno za določen poklic, ki se nosi v času opravljanja poklica. Uniforma se zaradi svojih značilnosti (standardizacija in posebne oznake) uporablja za službene namene.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev gre za sredstva za delo, ki niso namenjena privatni temveč službeni rabi, zato se ne štejejo za drug prejemek na podlagi delovnega razmerja. Presoja se opravlja na podlagi okoliščin in dejstev posameznega primera. Uniforme in osebna zaščitna delovna sredstva, ki so nujna za delo, tudi niso predmet obdavčitve dohodkov fizičnih oseb po ZDoh-2 in se ne štejejo za prejemke iz delovnega razmerja, od katerih bi se plačevali obvezni prispevki.

5.2.1 Najnižja osnova za obračun prispevkov

Najnižja osnova za obračun prispevkov delojemalcev je, v skladu s četrtim odstavkom 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju: povprečna plača). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od najnižje osnove, se od razlike do najnižje osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Glede na stališče Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se za vsa izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. posameznega leta za izračun najnižje osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta.

Zavezanci za plačilo prispevkov od razlike med najnižjo osnovo in plačo oziroma nadomestilom plače so delojemalci in delodajalci, razen za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje in za dolgotrajno oskbro, kjer so delodajalci tudi zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca (152. člen ZPIZ-2, 50. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ in 56. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi. Če se prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za dolgotrajno oskrbo in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje od najnižje osnove za prispevke, kot je določena z ZPIZ-2, je delodajalec zavezanec za plačilo navedenih prispevkov zavarovanca od razlike med najnižjo osnovo za plačilo prispevka ter plačo ali nadomestilom plače, zavarovanec pa za del prispevka, ki odpade na plačo in nadomestilo plače

Določba četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2 (najnižja osnova za plačilo prispevkov) se nanaša na plače in vsa nadomestila plač (tudi plače v primeru dopolnilnega dela po 147. členu ZDR-1). Uporablja se tudi pri izplačilu nadomestila za čakanje po 138. členu Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1. Če delodajalec začasno, vendar najdlje za čas 6 mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. V skladu z drugim odstavkom 138. člena ZDR-1 ima delavec v primeru čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1. Glede na navedeno, je treba tudi pri izplačilu nadomestila plače po 137. in 138. členu ZDR-1 obračunati in plačati prispevke, v skladu z določili četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, od najnižje osnove, če izplačano nadomestilo ne dosega zneska najnižje osnove za obračun prispevkov.

5.3. Obračun prispevkov na podlagi sodnih postopkov

Za zavarovance, zavarovane na podlagi delovnega razmerja, je osnova za obračun in plačilo prispevkov določena v 144. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2.

FURS je pristojna za pobiranje prispevkov, pri tem pa je pri zavezancih za plačilo prispevkov vezana na podatke o vključenosti posameznih oseb v socialna zavarovanja, ki jih izvajajo pristojni zavodi. Pri obračunu in plačevanju prispevkov je treba izhajati iz pravnoformalnega razmerja, na podlagi katerega je posameznik vključen v socialno zavarovanje, v osnovo za plačilo prispevkov pa so vključeni samo tisti dohodki, ki so neposredno vezani na to formalnopravno razmerje. To pomeni, da če je posameznik zavarovan iz naslova delovnega razmerja, je v osnovo za obračun prispevkov vključena izplačana plača, nadomestilo plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja.

Če pa posameznik v relevantnem obdobju ni vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja z izplačevalcem (npr. opravlja delo na podlagi drugega pravnega razmerja ali je v zavarovanje vključen kot samozaposlena oseba), se od dohodkov, ki se nanašajo na obdobje, ko pri izplačevalcu ni bil vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, prispevki po 144. členu ZPIZ-2 ne obračunajo.

Izjema od navedenega pravila velja zgolj v primerih, če je s sodbo sodišča, sodno poravnavo ali mediacijo izrecno odločeno, da mora delodajalec posamezniku za obdobje, ko je bil ta sicer že vključen v zavarovanje iz drugega naslova (običajno iz naslova delovnega razmerja pri drugem delodajalcu) izplačati znesek v višini razlike med plačo, ki bi jo prejel, če bi bil pri njem v delovnem razmerju in plačo, ki jo je prejel pri drugem delodajalcu ter od tega zneska obračunati davke in prispevke. V tem primeru mora izplačevalec od navedenega zneska razlike obračunati in plačati prispevke tudi za obdobje, ko posameznik pri njemu ni bil vključen v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja.

Glede vzpostavitve lastnosti zavarovanca za nazaj v nadaljevanju povzemamo pojasnilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). V primerih, ko je s sodbo sodišča, sodno poravnavo ali mediacijo ugotovljen obstoj delovnega razmerja za, zavarovanca oziroma delodajalca sodišče napoti, da vloži zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca pri ZPIZ, ki v postopku ugotavljanja lastnosti zavarovanca izda odločbo. ZPIZ ozahtevi odloča v skladu z določbami Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) (PISRS), ki v prvem odstavku 83. člena določa, da se v primerih, če je bil s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja, lastnost zavarovanca na tej podlagi ugotovi tudi za obdobja, v katerih je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje po neprednostnih zavarovalnih podlagah ali je bil prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje. Po dokončnosti odločbe se obdobja zavarovanja po neprednostnih zavarovalnih podlagah stornirajo oziroma ustrezno datumsko prilagodijo, zavarovanec pa ima pravico do vračila prispevkov iz tega naslova.V primeru, da je bil s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja za obdobje pred 1. januarjem 2000, ZPIZ v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZMEPIZ-1 ugotovi lastnost zavarovanca zgolj za tista obdobja pred 1. januarjem 2000, v katerih zavarovanec ni bil vključen v zavarovanje.

Če je bilo delovno razmerje na podlagi sodbe, sodne poravnave ali v postopku mediacije vzpostavljeno tudi za obdobja, v katerih je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje na podlagi prejemanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti (podlaga zavarovanja 028) oziroma je bil v zavarovanje vključen kot upravičenec do plačila obveznih prispevkov pri Zavodu RS za zaposlovanje (podlaga zavarovanja 095), ZPIZ v okviru ugotavljanja lastnosti zavarovanca odločbo izda po predhodni uskladitvi z ZRZS.

Ključni pogoj za nastanek obveznosti obračuna in plačila prispevkov je poleg lastnosti zavarovane osebe tudi posamezno izplačilo oziroma prejem dohodka, od katerega se plačujejo prispevki. Obveznost obračuna in plačila prispevkov za zavarovance, zaposlene pri delodajalcu s sedežem v RS je, skladno s predpisi o prispevkih, vezana na dejansko izplačilo dohodka in je naložena delodajalcu. Veljavni sistem socialnih zavarovanj v Sloveniji tudi ne dopušča, da bi se zavarovanec prosto odločal o višini prispevkov, ki jih bo plačeval. V Sloveniji je uveljavljen bruto sistem dohodkov, kar pomeni, da ima upravičenec do dohodka pravico do dohodka pred plačilom davkov in prispevkov, ki se v obliki davčnega odtegljaja odtegujejo in plačujejo iz navedenega dohodka. Z zakonom je dana podlaga in obveznost izplačevalcu dohodka, da dohodka ne izplača v polnem (bruto) znesku, temveč znesek dohodka zmanjša za z zakonom določen znesek davka in prispevkov, ki ga plača v imenu in za račun upravičenca. Upravičenec tako prejme (lahko razpolaga oziroma mu je izplačan na njegov račun) dohodek, zmanjšan za z zakonom določenim zneskom davka in prispevkov.

To pomeni, da upravičencu pripada dohodek v polnem znesku, dejansko pa razpolaga le z dohodkom, ki je zmanjšan za davek in prispevke (neto). Glede na navedeno prispevkov ni mogoče obravnavati kot samostojno obveznost delodajalca do delojemalca. Delodajalec je delojemalcu dolžan zagotoviti dogovorjeni znesek bruto dohodka ter v odvisnosti od tega v njegovem imenu in na njegov račun (v breme bruto dohodka) plačati prispevke delojemalca in dohodnino, ter kot svojo obveznost plačati tudi prispevke delodajalca. Upoštevaje navedeno, se primeri sodnih poravnav, kjer je dogovorjeno plačilo prispevkov za socialno varnost brez neto izplačila dohodka (oziroma izplačilo le v delnem znesku), lahko obravnavajo le na podlagi predpostavke, da se je delavec s sodno poravnavo odpovedal dejanskemu izplačilu neto plače, bruto plača pa je bila dejansko prejeta oziroma dana na razpolago, saj je delavec s sprejemom odločitve v okviru sodne poravnave glede neto plače dejansko razpolagal tudi z neto plačo, kot delom bruto plače. Na tej podlagi nastane obveznost izračuna, odtegnitve in plačila prispevkov delojemalca in delodajalca ter akontacije dohodnine ter obračuna.

Primeri obračuna prispevkov na podlagi sodbe delovnega in socialnega sodišča

Primer 1: V skladu s sodbo sodišča je delodajalec za delavca pri ZPIZ uredil vključenost v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in mu za nazaj tudi obračunal in izplačal plače. Delodajalec v skladu s sodbo obračuna in izplača plačo in hkrati tudi obračuna in odtegne akontacijo dohodnine in prispevke, kar prikaže v obračunu davčnega odtegljaja (v nadaljevanju: REK obrazec), v katerem opravi tudi izračun prispevkov po drugem in tretjem odstavku 352. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2. Podrobno pojasnilo v zvezi s predlaganjem REK obrazcev je objavljeno na spletnih straneh FURS.

Primer 2: V skladu s sodbo sodišča je delodajalec za delavca pri ZPIZ uredil vključenost v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in mu za nazaj tudi obračunal in izplačal plače, pri čemer je upošteval že izplačane dohodke na podlagi drugega pravnega razmerja.

Po določbi 57. člena ZDavP-2 izplačevalec dohodka, ki je plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v REK obrazcu. V obravnavanem primeru je dohodke na podlagi drugega pravnega razmerja izplačal in predložil REK obrazec delodajalec, ki bo moral te dohodke upoštevati pri izplačilu plače in jih prekvalificirati. Delodajalec bo za prekvalificirane dohodke tudi predložil popravke prvotno predloženih REK obrazcev z zmanjšanjem, na način kot je opisano v točki 3.2 dokumenta Podrobnejši opis REK obrazcev. Delodajalec mora hkrati s popravkom REK obrazcev predložiti dokazila o upravičenosti zmanjšanja davčnih obveznosti. Ker v obravnavanem primeru fizična oseba ne bo vrnila izplačanega dohodka, ampak se bo ta dohodek prekvalificiral v plačo, je dokazilo lahko sodna ali izvensodna poravnava in dogovor z zavezancem o upoštevanju izplačanih zneskov za izplačila plač.

Hkrati bo delodajalec za izplačane plače (z upoštevanjem zneskov, ki jih je delavec prejel na podlagi drugega pravnega razmerja) davčnemu organu predložil REK obrazce za izplačilo plač, ki jih predloži z upoštevanjem 54.a člena ZDavP-2, ki je stopil v veljavo 1. 7. 2019. Navodila za predložitev REK-O obrazca v tem primeru so objavljena v točki 3.3 dokumenta Podrobnejši opis Obračuna davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopka oddaje prek eDavkov.

Primer 3: V skladu s sodbo sodišča je delodajalec za delavca pri ZPIZ uredil vključenost v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in mu za nazaj tudi obračunal in izplačal plače, pri čemer je upošteval že izplačane dohodke iz naslova opravljanja študentskega dela.

Praviloma je v sodni ali izvensodni poravnavi določeno, da se že izplačani dohodki iz drugega pogodbenega razmerja štejejo za dohodke iz delovnega razmerja, zato fizični osebi ni treba vrniti prejetega dohodka študentskemu servisu, saj ga bo zavezanec upošteval pri neto izplačilu. Je pa potrebno medsebojno sodelovanje in dogovor med študentskim servisom in delodajalcem. V obravnavanem primeru bo moral študentski servis davčnemu organu predložiti popravek predloženih REK obrazcev (popravek z zmanjšanjem) in bo na podlagi popravkov lahko uveljavljal vračilo preveč plačanih davkov. Zavezanec, kateremu je s sodbo naloženo, da osebo vključi v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja (delodajalec), pa bo za dohodke iz delovnega razmerja davčnemu organu dostavil REK obrazce za izplačilo plač. Pri izvedbi neto nakazila dohodkov iz delovnega razmerja fizični osebi bo delodajalec upošteval tudi že prejete neto dohodke s strani študentskega servisa.

Primer 4: V skladu s sodbo sodišča bi moral delodajalec delavca vključiti v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja in mu za nazaj tudi obračunati in izplačati plače, vendar Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevo za ugotovitev lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja v skladu z določbo 83. člena ZMEPIZ-1 zavrne.

FURS je pristojna za pobiranje prispevkov, pri tem pa je pri zavezancih za plačilo prispevkov vezana na podatke o vključenosti posameznih oseb v socialna zavarovanja, ki jih izvajajo pristojni zavodi. Če ZPIZ, ne glede na odločitev sodišča, z odločbo odloči, da delavec (tožnik) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev lastnosti zavarovanca iz naslova delovnega razmerja, ni podlage za plačilo prispevkov od dohodkov iz delovnega razmerja za obdobje, ko oseba ni vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja pri tej družbi. Ne glede na odločitev ZPIZ, pa je družba na podlagi sodbe dolžna izplačati dohodke in za izplačane dohodke predložiti REK obrazec, ter obračunati in plačati akontacijo dohodnine.

5.4 Stopnje prispevkov za socialno varnost

Stopnje prispevkov za socialno varnost, ki se obračunavajo in plačujejo od prejemkov iz delovnega razmerja določa Zakon o prispevkih za socialno varnost – ZPSV v členih od 8 do 14. Znesek obveznega zdravstvenega prispevka določa 48. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), stopnjo prispevka za dolgotrajno oskrbo pa prvi odstavek 56. člena Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1):

a) Prispevki delojemalcev (zavarovancev)

Opomba: Za obdobje od januarja 2024 do februar 2025 znaša OZP 35,00 eur.