Izračunavanje in plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve je določeno v 127. členu ZDoh-2, in sicer se akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna na podlagi davčnih osnov iz tretjega poglavja tega dokumenta, pri čemer je izračun akontacije dohodnine odvisen od tega ali se plačnik davka šteje za glavnega delodajalca ali ne.

Izračunavanje in plačevanje akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve je določeno v 127. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2, in sicer se akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna na podlagi davčnih osnov iz tretjega poglavja tega dokumenta, pri čemer je izračun akontacije dohodnine odvisen od tega ali se plačnik davka šteje za glavnega delodajalca ali ne.

Za glavnega delodajalca se šteje delodajalec, ki izplačuje pretežni del dohodka iz delovnega razmerja. Iz namena določbe izhaja, da je potrebno opredelitev oz. razmejitev glavni/ neglavni (drugi) delodajalec uporabiti za primere, ko zavezanec v obdobju enega koledarskega meseca pridobi dohodke iz delovnega razmerja pri več delodajalcih. Kot glavni delodajalec se šteje tisti, pri katerem zavezanec dosega pretežni del dohodka iz delovnega razmerja (ne glede na to ali gre za polni delovni čas, krajši delovni čas ali dopolnilno zaposlitev). ZDoh-2 tudi nalaga zavezancu obveznost, da delodajalca obvešča o spremembi tega statusa.

Za potrebe določitve glavnega delodajalca je potrebno pojem delodajalca iz četrtega odstavka 35. člena ZDoh-2 zožiti na osebo, ki redno izplačuje dohodek iz delovnega razmerja, saj je le pri teh dohodkih možno uporabiti tretji odstavek 127. člena tega zakona. Če zavezanec dosega dohodke iz delovnega razmerja zgolj pri enem delodajalcu, je ta lahko le glavni delodajalec. Če zavezanec dosega dohodke pri dveh ali več delodajalcih, od katerih pa zgolj eden izplačuje dohodke na podlagi dalj časa trajajočega razmerja (torej, ko ne gre za enkratna, izredna izplačila dohodka iz delovnega razmerja), je treba uporabiti tako jezikovno razlago kot tudi namensko razlago določbe drugega odstavka 127. člena ZDoh-2.

Delodajalcu, ki izplačuje dohodke iz delovnega razmerja na podlagi dalj časa trajajočega razmerja (redni delodajalec), mora biti namreč zagotovljena pravna varnost ob izpolnjevanju njegovih zakonskih obveznosti. Tako npr. se oseba, ki izplača dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodbe sodišča, ne šteje za glavnega delodajalca, tudi če v tistem mesecu izplača pretežni del dohodka delojemalcu, pod pogojem, da delojemalec pri drugem (glavnem oz. rednem) delodajalcu dosega dohodke iz delovnega razmerja kontinuirano na podlagi dalj časa trajajočega razmerja.

Plačnik davka mora ob izplačilu upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine. Veljavna zakonodaja zavezancu ne omogoča, da se sam odloči oziroma izbere, po kakšni stopnji se od izplačanega dohodka izračuna akontacija dohodnine, tudi če je to zanj ugodneje.

Določeno pravilo, da plačniki davka akontacijo dohodnino od dohodkov iz delovnega razmerja izračunavajo na dva načina, kot glavni delodajalec (po stopnjah dohodnine in lestvici kot to določa drugi odstavek 127. člena ZDoh-2) ali kot delodajalec, pri katerem zavezanec ne dosega pretežnega dela dohodka (po 25 % stopnji kot to določa šesti odstavek 127. člena ZDoh-2), ima namen doseči čim večjo usklajenost med izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine med letom in odmerjeno dohodnino na letni ravni. Predpogoj za pravilno izračunano in odtegnjeno akontacijo dohodnine pa je, da delodajalec ve, ali je zavezančev glavni delodajalec ali ne, torej ali pri njem dosega pretežni del dohodka ali ne.

V ta namen je dopolnjen drugi odstavek 127. člena ZDoh-2 (velja od 1. 1. 2020), da delodajalec, ki je plačnik davka, zavezanca pozove k opredelitvi po statusu z vidika glavnega delodajalca, saj je za pravilni izračun akontacije dohodnine nujno, da delodajalec pozna svoj status, ki ga lahko pravilno določi le s pomočjo zavezanca, zato se zavezancu tudi naloži obveznost informiranja delodajalca v zvezi s tem.

Pri nerezidentih, ki prejemajo dohodke iz delovnega razmerja v Sloveniji je z vidika davčne obravnave ključno, da se ugotovi, kateri od teh dohodkov imajo vir v Sloveniji. Pri določitvi glavnega delodajalca je tako potrebno upoštevati le tiste izplačevalce dohodka iz delovnega razmerja, ki izplačujejo ta dohodek z virom v Sloveniji. V primeru, ko ima nerezident le enega izplačevalca dohodka iz delovnega razmerja z virom v Sloveniji mu le ta akontacijo dohodnine obračuna v skladu z drugim odstavkom 127. člena ZDoh-2 (v tem primeru je to glavni delodajalec). Če ima nerezident več izplačevalcev dohodka iz delovnega razmerja z virom v Sloveniji, je potrebno ugotoviti, kateri od navedenih izplačevalcev je glavni delodajalec, torej tisti pri katerem nerezident dosega pretežni del tega dohodka. Delodajalec, ki se šteje za glavnega delodajalca, akontacijo dohodnine izračuna na podlagi drugega odstavka 127. člena ZDoh-2, ostali izplačevalci dohodka iz delovnega razmerja, ki pa se ne štejejo za glavnega izplačevalca navedenega dohodka z virom v Sloveniji, pa izračunajo akontacijo dohodnine na podlagi šestega odstavka 127. člena ZDoh-2.

4.1 Izračun akontacije dohodnine – glavni delodajalec

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja, se davčna osnova zmanjša za obvezne prispevke delojemalca (po stopnji 22,1 % za obdobja od julij 2025 dalje po stopnji 23,1 % in obveznega zdravstvenega prispevka – OZP v znesku, veljavnem za obdobje, na katerega se izplačilo nanaša, če je obračunan pri izplačilu), od dohodkov rezidentov pa tudi splošno olajšavo in morebitne druge olajšave, ki jih zavezanec uveljavlja (kot je primeroma olajšava za vzdrževanega člana – otroka). Glavni delodajalec akontacijo dohodnine izračuna tako, da za posamezni dohodek uporabi stopnje dohodnine in lestvico iz 122. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, preračunano na 1/12 leta.

Splošna olajšava se prizna vsakemu rezidentu in se povečuje obratno sorazmerno glede na višino dohodka iz delovnega razmerja. Po noveli ZDoh-2AB (Ur. list RS, št. 104/24), ki se uporablja od 1. 1. 2025, znaša splošna olajšava, ki se prizna vsakemu rezidentu, 5.260,00 evrov letno. Zavezanci, ki prejemajo skupne dohodke do 16.832 evrov so upravičeni do dodatne splošne olajšave, ki se linearno spreminja v odvisnosti od višine skupnega dohodka in se določi z uporabo naslednje enačbe: 19.736,99 evrov – 1,17259 x skupni dohodek.

Pri izračunu mesečne akontacije dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja glavni delodajalec upošteva naslednjo splošno olajšavo (velja od 1. 1. 2025 dalje):

Za davčno leto 2025 je lestvica za odmero dohodnine in olajšave določena s Pravilnika o določitvi usklajenih zneskov olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2025 (Uradni list RS, št. 108/24).

Če delojemalec (rezident) ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava (ker oceni, da bo drugače imel doplačilo dohodnine na letni ravni), o tem obvesti delodajalca in se mu davčna osnova zmanjša za znesek splošne olajšave.

Poleg splošne olajšave se lahko rezidentu prizna osebna olajšava (invalidu s 100 % telesno okvaro, zavezancu po dopolnjenem 70. letu in zavezancu, ki prostovoljno in nepoklicno opravlja operativne naloge zaščite in reševanja najmanj 10 let) in posebna osebna olajšava za vzdrževane družinske člane. Zavezanec, ki želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva posebna olajšava za vzdrževanega člana (primer obvestila na eDavkih) ali olajšava za opravljanje operativnih nalog zaščite in reševanja najmanj 10 let (primer obvestila na eDavkih), o tem obvesti delodajalca. Ne glede na to, ali je zavezanec olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljal med letom ali ne, jo lahko uveljavlja pri letni napovedi.

Rezidentu, prejemniku dohodka iz delovnega razmerja, do dopolnjenega 29. leta starosti, vključno z letom, v katerem dopolni 29 let starosti, se na podlagi šestega odstavka 113. člena ZDoh-2, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz delovnega razmerja (za davčno leto 2025 znaša 1.367,60 evrov letno). Olajšava se priznava na letni ravni, sorazmerno glede na število mesecev delovnega razmerja v davčnem letu, pri čemer se upošteva vsak polni mesec zaposlitve.

Olajšave, ki se priznajo pri izračunu akontacije od dohodka iz delovnega razmerja določa tretji odstavek 127. člena ZDoh-2, in sicer so navedene naslednje olajšave iz prvega odstavka 111. člena, prvega in osmega odstavka 112. člena in iz 114. člena tega zakona (+/12 zneska olajšave, ugotovljenega z uporabo enačbe iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona ob upoštevanju dohodka iz drugega odstavka tega člena, ki ga izplača glavni delodajalec, preračunanega na letno raven, če ta dohodek ne presega 1/12 dohodka iz tretjega odstavka 111. člena tega zakona). Glede na navedeno upoštevanje olajšave za mlade pri izračunu akontacije dohodnine ni predvideno.

Če se dohodek iz delovnega razmerja, ki se nanaša na mesečno obdobje, izplača v več delih, se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja in izvrši izračun akontacije dohodnine ter poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka.

Če se dohodek iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo, izplača za več mesecev skupaj (kot je primeroma regres), se akontacija dohodnine izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka, po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki se nanaša na več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev. Na podlagi petega odstavka 127. člena ZDoh-2 se za dohodek po tem odstavku šteje tudi dohodek iz 45.b člena tega zakona (dohodek v obliki delnic ali deležev v delodajalcu – inovativnem zagonskem podjetju).

Osebna olajšava za nove rezidente

Novela ZDoh-2AB od 1. 1. 2025 dalje uvaja posebno osebno olajšavo za nove rezidente (113.a člen ZDoh-2), in sicer se zavezancu, ki prejema dohodke iz delovnega razmerja prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7 % prejete plače oz. nadomestila plače, ob kumulativnem izpolnjevanju pogojev (je rezident Slovenije; v zadnjih dveh davčnih letih pred nastopom dela v Sloveniji ni bil rezident Slovenije; v pogodbi o zaposlitvi ima plačo najmanj dva-kratnik povprečne slovenske plače; delovno razmerje ima sklenjeno z delodajalcem v Sloveniji; ob nastopu dela v Sloveniji še ni dopolnil 40 let).

V skladu s petnajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 lahko posebna osebna olajšava za nove rezidente zmanjšuje tudi akontacijo dohodnine. Novi rezident, ki želi posebno osebno olajšavo uveljavljati pri mesečnem izplačilu dohodka o tem pisno obvesti delodajalca. Vsebina obvestila je določena v 86.t členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku Obvestilo vsebuje naslednje podatke: identifikacijske podatke o davčnem zavezancu rezidentu, ki uveljavlja posebno osebno olajšavo pri izračunu akontacije dohodnine, identifikacijske podatke o delodajalcu, podpisano izjavo rezidenta, da izpolnjuje pogoje za posebno osebno olajšavo iz 113.a člena ZDoh-2.

Zmanjšanje dohodnine po prvem odstavku 113.a člena ZDoh-2 se prizna največ za 5 zaporednih davčnih let, če zavezanec v tem času izpolnjuje pogoje iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena, pri čemer se za prvo davčno leto šteje davčno leto, v katerem je zavezanec nastopil delo v Sloveniji. Navedeno velja, tudi če zavezanec nastopi delo sredi ali konec leta (primer: zaposlitev od 1. 12. 2025 dalje – prvo davčno leto je leto 2025).

Šteje se, da je pogoj iz četrte alineje prvega odstavka 113.a člena ZDoh-2 izpolnjen, če ima zavezanec sklenjeno delovno razmerje v Sloveniji najmanj 10 mesecev v posameznem davčnem letu. Pogoj zaposlitve 10 mesecev se v prvem davčnem letu (letu pričetka zaposlitve) preverja sorazmerno glede na začetek nastopa dela v Sloveniji (primer: zaposlitev v avgustu. Za preračun se uporabi faktor 10/12, torej 0,8333. Če se zavezanec zaposli v 8. mesecu, to pomeni maksimalno 5 mesecev zaposlitve v tem letu. Da se mu prizna olajšava, mora biti zaposlen vsaj 4,16 meseca oz. 125 dni).,

Pogoj glede višine zagotovljene plače mora biti izpolnjen ves čas sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se ta pogoj (višina plače glede na povprečno letno plačo v Sloveniji, preračunano na mesec) preverja na dan sklenjene pogodbe o zaposlitvi in njenih vsakokratnih aneksov, katerih vsebina se nanaša na višino zagotovljene plače – torej primerjava višine plače

v pogodbi o zaposlitvi na dan podpisa pogodbe oziroma aneksa in podatkov Statističnega urada na ta dan.

Zmanjšanje dohodnine po 113.a členu ZDoh-2 se ne uporablja za dohodke, za katere se davčna osnova določa v skladu s 45.a členom ZDoh-2.

4.2 Izračun akontacije dohodnine – neglavni (drugi) delodajalec

Če delodajalec ni glavni delodajalec zaposlenega, se akontacija dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25 %, brez upoštevanja olajšav. V skladu z 282. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 drugi delodajalec od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, le-tega ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov. Davčni zavezanec (prejemnik dohodka), ki ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, doseženega pri drugem delodajalcu, upošteva navedena oprostitev plačila odtegljaja, o tem obvesti tega delodajalca.

Vprašanje 8: Sprememba odstotka akontacije dohodnine pri izplačilu dohodka

Plačnik davka mora ob izplačilu upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine. Veljavna zakonodaja prejemniku dohodka ne omogoča, da se sam odloči oziroma izbere, po kakšni stopnji se od izplačanega dohodka izračuna akontacija dohodnine. ZDoh-2 izračun akontacije dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja določa v 127. členu. Podrobno v točki 4.1 tega dokumenta.

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava (ker oceni, da bo drugače imel doplačilo dohodnine na letni ravni), o tem obvesti delodajalca in se mu davčna osnova zmanjša za znesek splošne olajšave.

Prejemnik dohodka se tudi sam odloči, ali se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva olajšava za vzdrževanega družinskega člana, o čemer obvesti delodajalca. Navedena odločitev prav tako vpliva na višino akontacije dohodnine do posameznega dohodka iz delovnega razmerja.

4.3 Povprečenje

Povprečenje po 120. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 se uporablja za dohodke iz delovnega razmerja izplačane za pretekla leta na podlagi sodne odločbe. Zavezancu, se od tega dohodka dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca. Pri tem je pomembno razlikovanje med povprečenjem in izračunom akontacije dohodnine po povprečni stopnji.

Določila glede povprečenja v skladu s prvim odstavkom 120. člena ZDoh-2 veljajo tudi za dohodek iz delovnega razmerja, ki je zavezancu izplačan za preteklo leto ali več preteklih let kot terjatev, ugotovljena po sklepu o potrditvi prisilne poravnave. V primeru izvensodne poravnave pa je odvisno ali se z njo ureja pravica do izplačila v obsegu kot ga zagotavlja sodna odločba:

• če je izvensodna poravnava namenjena načinu izvršitve sodne odločbe in se z njo ureja pravica do izplačila v obsegu, kot upravičencu zagotavlja sodna odločba, se izplačila po takšni izvensodni poravnavi štejejo za izplačila na podlagi sodne odločbe, od katerih se dohodnina odmeri po posebej izračunani povprečni stopnji skladno s prvim odstavkom 120. člena ZDoh-2,

• če pa izvensodna poravnava določa pravico do višjega izplačila kot upravičencu pripada po sodni odločbi, se glede uporabe 120. člena ZDoh-2 za izplačilo na podlagi sodne odločbe šteje le znesek do višine, ki ga upravičencu zagotavlja tudi sodna odločba. Akontacija dohodnine se ob izplačilu izračuna po povprečni stopnji, ugotovljena skladno s petim odstavkom 127. člena ZDoh-2.

Določilo 120. člena ZDoh-2 se nanaša zgolj na dohodke iz delovnega razmerja, izplačane na podlagi sodne odločbe ali izvensodne poravnave (za izvršitev sodne odločbe) za pretekla leta in ne velja za dohodke iz delovnega razmerja, ki niso izplačani na podlagi sodne odločbe, tudi če se nanašajo na pretekla leta. Prav tako ne velja za dohodke, ki se nanašajo na tekoče leto, tudi če so izplačani na podlagi sodne odločbe.

Med dohodke, od katerih se lahko dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove po posebej obračunani povprečni individualni stopnji zavezanca, se všteva tudi dohodek iz 45.b člena ZDoh-2 (tj. dohodek, ki ga delavci prejmejo od svojega delodajalca, v obliki delnic ali deležev v tem delodajalcu, ki je gospodarska družba, vpisana v register inovativnih zagonskih podjetij), in sicer ne glede na obdobje, na katerega se dohodek nanaša. Bolj podrobno v točki 3.3.2 pojasnila Bonitete.docx.

Vir: Dohodek iz delovnega razmerja