Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.6.2019 8:33:07

Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada RS je na svoji 33. redni seji, ki je poteka 30. maja 2019, sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku pred Sodiščem Evropske unije vezane na evropsko direktivo o DDV.

Predložitveno sodišče (Vrhovno sodišče RS) je v upravnem sporu med tožečo stranko SCT v stečaju in toženo stranko Republiko Slovenijo, postavilo Sodišču EU tri vprašanja v zvezi z možnostjo znižanja davčne osnove za DDV v smislu drugega odstavka 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Slovenija v svoji opredelitvi pojasnjuje, da so določbe 90. člena direktive v nacionalno zakonodajo prenesene z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). V opredelitvi se ugotavlja, da je treba drugi odstavek 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, po kateri se davčni zavezanec glede terjatev, ki jih ni prijavil v stečajni postopek, ki se je vodil zoper njegovega dolžnika, ne more sklicevati na upravičenje do znižanja davčne osnove za DDV zaradi neplačila.

Država članica ima na podlagi Direktive Sveta 2006/112/ES široko polje diskrecije pri določanju pogojev, pod katerimi se lahko davčna osnova naknadno spremeni, in slovenski zakonodajalec je to polje diskrecije jasno izkoristil. Pri dogovorni spremembi davčne osnove je kot pogoj določil, da mora prodajalec kupcu posredovati pisno obvestilo o znesku DDV, ki ga ne sme uveljaviti kot odbitek. V primeru, če dogovora med pogodbenima strankama ni, torej ko torej kupec še vedno dolguje dogovorjeno ceno, prodajalec pa ima načeloma svojo terjatev, na katero se lahko sklicuje pred sodiščem, pa je zakonodajalec omogočil znižanje davčne osnove v položajih, v katerih je gotovo, da je terjatev, v zvezi s katero davčni zavezanec uveljavlja popravek (znižanje) davčne osnove za DDV, dokončno neizterljiva. Davčni zavezanec, ki želi znižanje davčne osnove za DDV, mora izčrpati možnosti, ki mu jih za dosego plačila nudi pravni sistem.

Vir: MF

Ključne besede:
evropska direktiva o DDV
sodišče EU
direktiva Sveta
2006/112/ES
davčna osnova
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

8.9.2023 13:48:37:
Septembrski popusti

14.7.2023 16:37:11:
Priporočamo: Zlati komplet davčnih in računovodskih e-izobraževanj

1.6.2023 10:36:04:
Objavljeni informaciji o poslovanju družb in podjetnikov v letu 2022

12.5.2023 12:32:06:
Novela Zakona o tujcih začne veljati 27. aprila 2023

19.4.2023 14:14:07:
Ponovna obveznost izročanja izdanega računa

Najnovejši članki:

20.9.2023 17:38:19:
Hitrejše zaposlovanje tujih delavcev za odpravo posledic poplav in plazov

20.9.2023 14:37:31:
Dodatna pojasnila o začasnem odlogu bančnih posojil

20.9.2023 14:32:53:
Letni dopust zavarovanca v času odobrenega bolniškega staleža ni mogoč

20.9.2023 10:28:39:
Zvišanje dovoljenega obsega začasnega in občasnega dela - do 31. 12. 2023

19.9.2023 12:54:23:
Nov podzakonski predpis s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma