Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.6.2019 8:33:07

Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada RS je na svoji 33. redni seji, ki je poteka 30. maja 2019, sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku pred Sodiščem Evropske unije vezane na evropsko direktivo o DDV.

Predložitveno sodišče (Vrhovno sodišče RS) je v upravnem sporu med tožečo stranko SCT v stečaju in toženo stranko Republiko Slovenijo, postavilo Sodišču EU tri vprašanja v zvezi z možnostjo znižanja davčne osnove za DDV v smislu drugega odstavka 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Slovenija v svoji opredelitvi pojasnjuje, da so določbe 90. člena direktive v nacionalno zakonodajo prenesene z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). V opredelitvi se ugotavlja, da je treba drugi odstavek 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, po kateri se davčni zavezanec glede terjatev, ki jih ni prijavil v stečajni postopek, ki se je vodil zoper njegovega dolžnika, ne more sklicevati na upravičenje do znižanja davčne osnove za DDV zaradi neplačila.

Država članica ima na podlagi Direktive Sveta 2006/112/ES široko polje diskrecije pri določanju pogojev, pod katerimi se lahko davčna osnova naknadno spremeni, in slovenski zakonodajalec je to polje diskrecije jasno izkoristil. Pri dogovorni spremembi davčne osnove je kot pogoj določil, da mora prodajalec kupcu posredovati pisno obvestilo o znesku DDV, ki ga ne sme uveljaviti kot odbitek. V primeru, če dogovora med pogodbenima strankama ni, torej ko torej kupec še vedno dolguje dogovorjeno ceno, prodajalec pa ima načeloma svojo terjatev, na katero se lahko sklicuje pred sodiščem, pa je zakonodajalec omogočil znižanje davčne osnove v položajih, v katerih je gotovo, da je terjatev, v zvezi s katero davčni zavezanec uveljavlja popravek (znižanje) davčne osnove za DDV, dokončno neizterljiva. Davčni zavezanec, ki želi znižanje davčne osnove za DDV, mora izčrpati možnosti, ki mu jih za dosego plačila nudi pravni sistem.

Vir: MF

Ključne besede:
evropska direktiva o DDV
sodišče EU
direktiva Sveta
2006/112/ES
davčna osnova
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

5.1.2026 14:41:32:
Neenakomerno razporejen delovni čas (e-gradivo)

18.12.2025 15:35:33:
Decembrski popust pri naročilu e-gradiv

26.11.2025 20:51:21:
Črni petek: 50 % popusta pri oglaševanju na portalu Racunovodja.com

17.11.2025 16:24:42:
Finančni ministri EU o odpravi praga za oprostitev carinskih dajatev

2.9.2025 19:31:04:
Navodila za vpogled in preverjanje evidenc obračunanega DDV in odbitka DDV v eDavkih

Najnovejši članki:

13.3.2026 12:07:12:
Dostopnost do proizvodov in storitev za invalide

13.3.2026 11:31:00:
Bonitetna ocena S.BON-1 tudi za samostojne podjetnike »normirance«

13.3.2026 11:20:30:
Omilitev pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov

13.3.2026 11:15:37:
Ukinitev portala moj.zzzs.si – dostop do vseh podatkov na zVEM

11.3.2026 18:44:04:
Sprememba roka za poročanje o dohodku iz dopolnilnih dejavnosti na družinski kmetiji

Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj

Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon

E-pošta: Info | Webmistress