Zadnje obvestilo:
Letna poročila za leto 2024 so javno objavljena (5.5.2025 14:16:00)
Zadnja novička:
16.4.2025 10:11:52 Vodenje evidence o izrabi delovnega časa od 23. 4. 2025
Najnovejši e-seminar:
Vzorec pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo (e-gradivo) (6.5.2025 14:41:27)
Aktualno:
Koledar:
Mesečni koledarčki
Seznam poslovne programske opreme
Izračuni 2025
Obračun plače 2025
Opozorilo: Izračun trenutno deluje pravilno samo pri zneskih, višjih od minimalne osnove.
Izračun avtorskega honorarja 2025
Izračun za rezidente, zavarovane po 20. členu ZPIZ-2 (zavarovan za polni delovni čas), ter za rezidente, zavarovane po 18. členu ZPIZ-2.
Podjemna pogodba 2025
Obračun najemnine 2025
Fizična oseba odda nepremičnino pravni osebi.
Obračun študentskega dela 2025
Obračun začasnega ali občasnega dela upokojencev 2025
Izračun zamudnih obresti
Program omogoča izračun po konformni metodi in po linearni metodi.
Izračun pogodbenih obresti
Program omogoča izračun po poljubni obrestni meri.
Potni nalog (Excel)
Temeljnica (excel)
Temeljnica
M obrazci
Davčni obračun 2024>
Davčni obračun 2024
Excel obrazec DDPO 2024 (informativni pripomoček)
Excel obrazec DOHDEJ 2024 (informativni pripomoček)
AJPES
Video seminar
Gospodarske družbe
Samostojni podjetniki
Društva
Nepridobitne organizacije
Vpisano: 8.6.2019 8:33:07
Vlada RS je na svoji 33. redni seji, ki je poteka 30. maja 2019, sprejela opredelitev Slovenije v sodnem postopku pred Sodiščem Evropske unije vezane na evropsko direktivo o DDV.
Predložitveno sodišče (Vrhovno sodišče RS) je v upravnem sporu med tožečo stranko SCT v stečaju in toženo stranko Republiko Slovenijo, postavilo Sodišču EU tri vprašanja v zvezi z možnostjo znižanja davčne osnove za DDV v smislu drugega odstavka 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Slovenija v svoji opredelitvi pojasnjuje, da so določbe 90. člena direktive v nacionalno zakonodajo prenesene z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 39. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). V opredelitvi se ugotavlja, da je treba drugi odstavek 90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, kot je ta iz postopka v glavni stvari, po kateri se davčni zavezanec glede terjatev, ki jih ni prijavil v stečajni postopek, ki se je vodil zoper njegovega dolžnika, ne more sklicevati na upravičenje do znižanja davčne osnove za DDV zaradi neplačila.
Država članica ima na podlagi Direktive Sveta 2006/112/ES široko polje diskrecije pri določanju pogojev, pod katerimi se lahko davčna osnova naknadno spremeni, in slovenski zakonodajalec je to polje diskrecije jasno izkoristil. Pri dogovorni spremembi davčne osnove je kot pogoj določil, da mora prodajalec kupcu posredovati pisno obvestilo o znesku DDV, ki ga ne sme uveljaviti kot odbitek. V primeru, če dogovora med pogodbenima strankama ni, torej ko torej kupec še vedno dolguje dogovorjeno ceno, prodajalec pa ima načeloma svojo terjatev, na katero se lahko sklicuje pred sodiščem, pa je zakonodajalec omogočil znižanje davčne osnove v položajih, v katerih je gotovo, da je terjatev, v zvezi s katero davčni zavezanec uveljavlja popravek (znižanje) davčne osnove za DDV, dokončno neizterljiva. Davčni zavezanec, ki želi znižanje davčne osnove za DDV, mora izčrpati možnosti, ki mu jih za dosego plačila nudi pravni sistem.
Vir: MF
Ključne besede: |
Zadnji članki iz rubrike: 5.5.2025 14:16:00: 28.4.2025 12:53:09: 9.4.2025 12:05:36: 27.1.2025 12:12:50: 6.1.2025 13:47:43: |
Najnovejši članki: 11.7.2025 18:28:59: 8.7.2025 16:26:04: 8.7.2025 19:16:23: 8.7.2025 16:03:53: 8.7.2025 15:49:51: |
Zasnova, izvedba in vzdrževanje: Carpe diem, d.o.o., Kranj
Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti | Kolofon
E-pošta: Info | Webmistress