Inšpektorat RS za delo (IRSD) bo tudi v letu 2019 posebno pozornost v inšpekcijskem nadzoru namenjal tistim področjem, ki se preko prijav, opravljenih nadzorov in tudi dejansko ugotovljenih kršitev kažejo kot najbolj tvegana področja za večje kršitve pravic delavcev.

Z vidika IRSD so tvegana področja zelo raznolika in obširna, osrednji poudarki, ki jih bodo skušali uresničiti v letu 2019, pa so naslednji:

• zagotavljanje plačila za delo

Na področju nadzora delovnopravne zakonodaje vsako leto ugotavljajo največji delež kršitev v zvezi s plačilom za delo. Najbolj izstopajo kršitve v zvezi s plačilnim dnem, evidentirane pa so tudi številne kršitve v zvezi z izdajo pisnega obračuna o plači do plačilnega dne. Zato bodo tudi v letu 2019, enako kot v preteklem letu, posebno pozornost v okviru usmerjene akcije nadzora posvetili temu področju.

• spoštovanje določb glede delovnega časa, zagotavljanja počitkov in odmorov delavcev

Iz ugotovitev nadzora inšpektorjev, iz prijav in iz drugih informacij, ki jih prejemajo, ugotavljajo, da si delodajalci glede na ugodne gospodarske kazalce želijo zaposliti nove delavce, vendar jih ne dobijo. Zato skušajo slediti zahtevam trga z vedno večjim obremenjevanjem kadrovskih virov, ki jih že zaposlujejo. Delodajalci tako pogosto kršijo pravice delavcev do odmora med delovnim časom ter dnevnega in tedenskega počitka, ki so pomembne ne samo z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, temveč tudi z vidika njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter varnosti in zdravja pri delu. V tesni povezavi z delovnim časom pa je tudi pravica do regresa za letni dopust, saj je regres dejansko namenjen koriščenju letnega dopusta, ta pa je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev. V praksi prejmejo številne prijave, ki se nanašajo na regres za letni dopust, zato so v letu 2018 izvajali usmerjeno akcijo nadzora na tem področju. Zagotavljanje pravice do regresa za letni dopust bodo poostreno nadzorovali tudi v letu 2019.

Zaradi zgoraj navedenega bodo največ poudarka pri svojem delu na področju nadzora delovnopravne zakonodaje v okviru usmerjenih akcij nadzora tudi v letu 2019 dali spoštovanju določb o delovnemu času ter o počitkih in odmorih.

• opravljanje dela delavcev v različnih oblikah dela zunaj delovnega razmerja

V letu 2019 bodo poglobljeno nadzorovali tudi različne oblike dela, ki jih delavci ne opravljajo v okviru delovnega razmerja, t. i. prekarne oblike dela, ki so jim že v zadnjih letih namenili posebno pozornost. V obdobju od začetka januarja 2018 pa do konca novembra 2018 so ugotovili 95 kršitev drugega odstavka 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US, v nadaljevanju: ZDR-1), ki praviloma prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se ugotovljena kršitev pogosto nanaša na večje število delavcev, pri čemer je treba za vsakega delavca posebej ugotavljati in dokazovati obstoj elementov delovnega razmerja. Menijo, da jih na tem področju čaka še ogromno dela, kljub temu da so po njihovi oceni v številnih primerih dosegli zaposlitev delavcev. Prav tako kot že v letu 2018, bo nadzor nad prekarnimi zaposlitvami rdeča nit vseh opravljenih nadzorov v letu 2019, saj je treba v čim večji meri prispevati k dvigu nivoja varstva pravic delavcev.

• preprečevanje nezakonitega zagotavljanja delovne sile

Poleg nadzora nad prekarnimi zaposlitvami bodo posebno pozornost posvetili preprečevanju nezakonitega zagotavljanja delovne sile oziroma kršitvam določb Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17, v nadaljevanju: ZUTD), ki urejajo opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku in določajo, da lahko delodajalec opravlja to dejavnost po pridobitvi ustreznega dovoljenja oziroma po vpisu v ustrezni register ali v evidenco. Zagotavljanje dela delavcev uporabniku je sicer v skladu z zakonom vsako zagotavljanje dela delavcev, ki ga pravna ali fizična oseba, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, nudi uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Tako iz ugotovitev inšpektorjev s terena kot tudi iz ugotovitev številnih srečanj tako z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavodom RS za zaposlovanje, Policijo, predstavniki upravnih enot in drugimi namreč izhaja, da nezakonito posredovanje delovne sile postaja vse pogostejši pojav ter dobiva vse večje razsežnosti. Zato bodo z aktivnostmi na tem področju nadaljevali tako na operativni kot tudi na sistemski ravni.

Spremljali bodo tudi tuje delodajalce, ki izvajajo čezmejne storitve v Republiki Sloveniji (RS) oziroma napotujejo delavce na delo v RS.

• osveščanje delodajalcev, delavcev oziroma njihovih predstavnikov ter predstavnikov stroke

Na področju varnosti in zdravja pri delu bodo v letu 2019 posebno pozornost ponovno namenili osveščanju delodajalcev, delavcev oziroma njihovih predstavnikov ter predstavnikov stroke. Ugotavljajo, da na tem področju kljub gospodarski rasti v zadnjih letih ni zaznati večjega napredka, najpogosteje ugotovljene nepravilnosti pa se še vedno nanašajo na ocenjevanje tveganj, usposabljanje delavcev za varno delo ter zagotavljanje zdravja delavcev. Ker z inšpekcijskimi nadzori z zdajšnjim številom inšpektorjev ne morejo izraziteje vplivati na izboljšanje stanja varnosti in zdravja pri delu, si bodo tudi v letu 2019 prizadevali pozitivno vplivati na vse deležnike s področja varnosti in zdravja pri delu in dvigniti njihovo strokovno raven.

• izvajanje inšpekcijskih nadzorov s področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih na podlagi reprezentativnega vzorca

Na inšpektoratu ugotavljajo, da število delodajalcev, ki še nikoli niso imeli inšpekcijskega nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu, presega 65 % in se z leti celo zvišuje. Zato bodo posebno pozornost namenili tudi zniževanju tega števila s še obsežnejšo izvedbo akcije "reprezentativni vzorec", v sklopu katerega bodo inšpektorji izvajali inšpekcijske nadzore pri naključno izbranih delodajalcih. Število teh nadzorov bodo glede na leto 2018 v letu 2019 še povečali. Akcija se bo izvajala celo leto.

• izvajanje socialnovarstvenih storitev in nalog

Zaradi izvedene reorganizacije centrov za socialno delo bo Socialna inšpekcija v drugi polovici leta 2019 izvajala nadzor nad oblikami in učinkovitostjo sodelovanja med posameznimi enotami centrov za socialno delo in centri za socialno delo v primerih obravnave ogroženosti otrok, nasilja v družini in urejanja družinskih razmerij.

Tudi v letu 2019 bodo prednostno obravnavali pobude, iz katerih bo mogoče sklepati, da bi očitana nepravilnost ogrožala koristi otrok. Pri nadzorih s tega področja bodo preverjali zlasti upoštevanje procesnega položaja otrok in način upoštevanja izražene volje otroka.

Zaradi povečanja števila prijav glede dela centrov za socialno delo na področju obravnave nasilja v družini bodo v večji meri pregledovali ravnanja s tega delovnega področja. Na področju uveljavljanja pravic do institucionalnega varstva bo poseben poudarek na načinu uveljavljanja te pravice pri osebah, ki za uveljavljanje svojih pravic potrebujejo skrbnika oziroma skrbnika za posebni primer. Nadalje bodo nadzirali izvajanje nalog občin pri organiziranju in izvajanju socialne oskrbe na področju nudenja pomoči starejšim. Izvedli bodo tudi nadzor nudenja storitve osebam, ki so nameščene na varovani oddelek pri izvajalcih institucionalnega varstva za odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju, ki se še nadalje srečujejo z nemogočimi razmerami, ki so posledica znatno povečanega obsega namestitev oseb na varovani oddelek na podlagi sklepov sodišč. V letu 2019 nameravajo večjo pozornost posvetiti tudi svetovalni vlogi Socialne inšpekcije.

Na podlagi ocene tveganja IRSD v letu 2019 načrtuje naslednje usmerjene akcije nadzora na področju delovnih razmerij in na področju varnosti in zdravja pri delu:

1. Usmerjene akcije, ki se bodo izvajale na obeh področjih nadzora:

1.1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje ter predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih v dejavnosti trgovine

1.2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

1.3. Akcija nadzora izvajanja določb v zvezi z zagotavljanjem dela delavcev drugemu uporabniku in določb o pravicah napotenih delavcev ter akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnostih proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov

2. Usmerjene akcije s področja nadzora delovnih razmerij:

2.1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih v gostinstvu

2.2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih v dejavnosti prometa

2.3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih v dejavnosti obratovanja taksijev

2.4. Akcija nadzora nad izvajanjem Zakona o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 10/17)

2.5. Akcija nadzora nad izvajanjem 131., 134. in 135. člena ZDR-1

3. Usmerjene akcije s področja nadzora varnosti in zdravja pri delu:

3.1. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk (reprezentativni vzorec)

3.2. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z obveščanjem delavcev prek njihovih predstavnikov glede varnosti in zdravja pri delu

3.3. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z nevarnimi snovmi pri delodajalcih, ki izvajajo delovni proces »peskanja«

3.4. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z vzdrževalnimi deli

3.5. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih inštitucijah

3.6. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o izpolnjevanju pogojev za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu ter strokovnostjo opravljanja teh nalog

4. Nadzor izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij

V skladu z Zakonom o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09) je IRSD posebej sprejel tudi Program rednih inšpekcijskih nadzorov pri izvajalcih postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij v letu 2019.

IRSD bo na podlagi sklepov Inšpekcijskega sveta in v okviru regijske koordinacije izvajal tudi različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi. V okviru prej navedenih usmerjenih akcij nadzora IRSD pa bodo pri:

1. nadzoru nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih v dejavnosti prometa k sodelovanju povabili Inšpektorat RS za infrastrukturo in Finančno upravo RS,

2. nadzoru nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih v dejavnosti obratovanja taksijev sodelovali s Tržnim inšpektoratom RS, Finančno upravo RS in Inšpektoratom RS za infrastrukturo.

Poleg že navedenih usmerjenih akcij nadzora se bo IRSD na pobudo drugih organov nadzora vključeval v usmerjene akcije drugih organov nadzora, kadar bo izpostavljena problematika posegala tudi na delovno področje IRSD oziroma z drugimi organi nadzora izvajal skupne izredne nadzore. Tako se bo v okviru možnosti odzval napovedanemu povabilu k sodelovanju Inšpektorata RS za obrambo, Finančne uprave RS, Tržnega inšpektorata RS, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpektorata RS za notranje zadeve, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Zdravstvenega inšpektorata RS, Inšpekcije za kemikalije in drugim povabilom k sodelovanju, ki jih bo prejel tekom leta.

IRSD sicer v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št.

19/14 in 55/17) prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost:

• da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe iz 19. člena tega zakona ali
• da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.

Še naprej si bodo prizadevali za poglobljeno sodelovanje s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev, saj ugotavljajo, da je tako sodelovanje v vsestransko korist.

Projekt Odpravimo konflikte na delovnem mestu – ozaveščanje o možnosti posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem ter svetovanje delodajalcem, ki je financiran s prispevkom Evropskega socialnega sklada (80 %) ter pripadajoče udeležbe Republike Slovenije (20 %) in so ga začeli izvajati leta 2017, bodo izvajali tudi v letu 2019 v skladu s predvidenimi cilji in namenom projekta, to je: promoviranje in izvajanje mirnega razreševanja sporov med delavci in delodajalci ter opolnomočenje delodajalcev glede zagotavljanja dostojnega dela zaposlenih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja, z namenom preprečevanja delovnih sporov.

Tudi v letu 2019 bodo na projektu nadaljevali z izvedbo delavnic in predavanj ter z aktivno udeležbo na strokovnih posvetih, konferencah, srečanjih in sejmih v skladu z zastavljenimi cilji projekta. Pri tem bodo (kot doslej) sodelovali z različnimi združenji in organizacijami delavcev ter delodajalcev. Še posebej pa si želijo, da bi na projektni enoti v letu 2019 okrepili in razširili sodelovanje s sindikati oziroma z združenji, ki povezujejo delavce. Njihova velika želja je, da bi lahko predvsem sindikatom predstavili možnosti, ki jih ponuja projekt Odpravimo konflikte na delovnem mestu, da se spori med delavci in delodajalci razrešujejo na miren način in hitreje ter da se s tem ohranijo možnosti konstruktivnega sodelovanja med delavci in delodajalci – za razliko od dolgotrajnih sporov (že pravih bojev) v delovnem okolju, ki izčrpavajo obe strani in negativno vplivajo na vzdušje v celotnem kolektivu, kar zmanjša voljo do dela in produktivnost. Ko se konflikt zaostri, ga namreč inšpekcijski ukrep ali sodba sodišča lahko omili le začasno (in uradno), dejansko pa v delovnem okolju ostajajo zamere in nezmožnost sodelovanja. Na projektni enoti lahko s hitrim posredovanjem, kjer sta slišani obe strani, spor pomagajo razrešiti tako, da je prihodnje sodelovanje možno in celo lažje kot pred konfliktom, zamere pa stvar preteklosti. S posameznimi sindikati že vzorno sodelujejo na obeh podaktivnostih projekta, njihova želja pa je, da bi dodano vrednost (tudi) svojega dela s sodelovanjem s projektno enoto prepoznali tudi drugi sindikati in delavska združenja.

Pričakovati je, da bodo v letu 2019 z naraščanjem obveščenosti o možnosti brezplačnega posredovanja v sporu na projektno enoto prejeli še več zaprosil za posredovanje v sporih med delavci in delodajalci in še več zaprosil za strokovno pomoč. Aktivno bodo pristopili tudi k izdelavi smernic in raznih promocijskih gradiv na področjih, ki jih pokrivajo na projektu, še posebej se bodo posvetili osnutku priročnika za pripravo na strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu, ki ga pripravljajo v skladu s sprejetimi cilji projekta. V letu 2019 bodo nadaljevali s strokovnim pregledom in izboljšavami besedila priročnika. Nadaljevali bodo tudi z usposabljanjem in poglabljanjem znanja ter veščin na področjih, ki jih potrebujejo pri izvajanju projektnega dela.

Vir: MJU