Objavljen je Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost.

Cilj predloga zakona je uskladitev ZDDV-1 z:

• Direktivo Sveta 2016/1065/EU, ki mora biti uveljavljena s 1. januarjem 2019,
• Direktivo Sveta 2017/2455/EU v delu, ki mora biti uveljavljen s 1. januarjem 2019.

Cilj predloga zakona v delu, ki se nanaša na uskladitev ZDDV-1 z Direktivo Sveta 2016/1065/EU, je odprava neusklajenosti obdavčitve med državami članicami EU ter postavitev razmejitve med kuponi in inovativnimi plačilnimi sistemi, da se zagotovi nevtralnost obdavčenja.

Cilj predloga zakona v delu, ki se nanaša na uskladitev ZDDV-1 z Direktivo Sveta 2017/2455/EU, je poenostavitev pravil za obračunavanje in plačevanje DDV ter izdajanje računov za opravljene telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, kadar opravljajo storitve osebam, ki niso davčne zavezanci, v drugih državah članicah. S tem se bodo za podjetja, predvsem mikro podjetja, zmanjšala administrativna bremena upoštevanja pravil o DDV in znižali s tem povezani stroški pri čezmejnem poslovanju, kar bo prispevalo k večji konkurenčnosti teh podjetij na skupnem trgu in njihovi hitrejši rasti. Poleg tega se zavezancem, ki nimajo sedeža znotraj Unije, vendar so registrirani za DDV v državi članici (npr. zaradi opravljanja občasnih transakcij, ki so predmet DDV), omogoči uporabo posebne ureditve za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije (ne-Unijske sheme mini VEM). S tem se za te zavezance poenostavi obračunavanje in plačevanje DDV za storitve, ki jih opravijo osebam, ki niso davčni zavezanci, v Sloveniji in s tem poveča učinkovitost pobiranja DDV davčnega organa.

Za davčne uprave je glavni cilj tega predloga odpraviti pomanjkljivosti v davčnem sistemu, zaradi česar naj bi bilo manj primerov izogibanja davkov ali nenamerne neobdavčitve. Koristi, ki bi pozitivno vplivale na podjetja, bi bile odprava dvojnega obdavčevanja in zmanjšanje negotovosti glede izpolnjevanja davčnih obveznosti. Za podjetja bi doseganje ustrezne ureditve in skladnosti z davčnimi pravili na notranjem trgu pomenilo odpravo ovir za tržne inovacije. S spremembo višine obresti v primeru samoprijave davčnih obračunov se davčne zavezance spodbuja k prostovoljnemu plačevanju davčnih obveznosti. Določitev višine obresti je odvisna od teže nespoštovanja predpisov oziroma neizpolnjevanja davčnih obveznosti. Pri določitvi višine obresti se upošteva kriterij, ali je davčni zavezanec sam odpravil kršitev ali pa jo je ugotovil davčni organ. Z določitvijo nižje višine obresti v primeru samoprijave v primerjavi s tisto, kjer davčni zavezanec prepozno ali napačno predloži obračun DDV ali ne predloži popravkov napak iz preteklih davčnih obdobij, se spodbuja davčne zavezance k prostovoljnemu izpolnjevanju davčne obveznosti in zagotavlja davčna pravičnost.

Cilj zakona je tudi odprava določenih administrativnih ovir, tako za davčne zavezance kot tudi za davčni organ.

Odpravljajo se določeni formalni pogoji, ki so trenutno v ZDDV predpisani v zvezi s pravico do izbire do obdavčitve, izračunom odbitnega deleža in prijavo obračunavanja DDV po posebni ureditvi za obdavčljive preprodajalce.

Vir: MF