Novinarska konferenca Statističnega urada RS o gibanju cen življenjskih potrebščin v letu 2008 ter o primanjkljaju in dolgu sektorja država v letošnjem 3. četrtletju in v obdobju od januarja do septembra 2008.
Vodja oddelka za statistiko cen življenskih potrebščin Mojca Maček, generalna direktorica urada Irena Križman in sekretar za nacionalne račune na SURS Andrej Flajs.
Slovenija je v tretjem lanskem četrtletju beležila presežek v višini 151 milijonov evrov (1,7 odstotka BDP), v prvih treh lanskih četrtletjih pa presežek v višini 36 milijonov evrov (0,1 odstotka BDP).
V transakcijah na računu države bo zdaj najverjetneje prišlo do preobrata. Slovenija bo iz obdobja razmeroma ugodnega gibanja v javnih financah, za katerega bilo značilno postopno zmanjševanje tekočega primanjkljaja na računu države, prešla v zelo neugodne razmere, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Flajs.
Slovenija po Flajsovih besedah beleži veliko rast investicijskih odhodkov, zaradi česar prihaja po problema hitre rasti primanjkljaja na lokalni ravni. Učinek reforme plač še ni prišel do izraza, reforma dohodnine pa je bila ugodna. Njen učinek pa bo za leto 2009 pomenil, da bodo prihodki od davkov kot ključni vir na računu države okoli dve indeksni točki manjši kot pred dvema letoma, je pojasnil Flajs.
"Kakšen bo primanjkljaj, bo odvisno izključno od tega, kako bomo nadzorovali izdatke, in sicer tako za plače kot za investicije," je poudaril Flajs. Dodal je, da je prednost slovenskih javnih financ razmeroma majhen dolg države in s tem povezan majhen strošek obresti, ki je vezan na inflacijo.
Medtem ko Slovenija pri primanjkljaju sektorja države prehaja v težavno obdobje, pa je v transakcijah s tujino že dlje časa v zapletenem položaju, saj nagnjenost k zadolževanju v tujini narašča.
Primanjkljaj s tujino je v tretjem četrtletju znašal 668 milijonov evrov (sedem odstotkov BDP), lani v tem obdobju pa 464 milijonov evrov (5,2 odstotka BDP). V prvih treh četrtletjih je bil primanjkljaj 1,657 milijarde evrov oz. 6,5 odstotka BDP (v enakem obdobju lani 699 milijonov evrov oz. 2,5 odstotka BDP).
Primanjkljaj s tujino se je povečal predvsem na računu blaga in storitev, kar pa po Flajsovih besedah ni presenetljivo. Končuje se namreč močan investicijski ciklus, hkrati pa se primanjkljaj stalno povečuje, kar je posledica tekočega primanjkljaja na računu primarnih dohodkov. V prihodnje je treba, tako Flajs, računati s primanjkljajem na ravni okoli 3,5 odstotka BDP.
Flajs je opozoril na "notorično nesposobnost" Slovenije za črpanje evropskega denarja za investicije. "Imamo veliko možnosti, a žal izgubljamo čas," je dejal.
Pozitivno pa je Flajs ocenil dolg sektorja države, ki je konec tretjega četrtletja letos znašal 8,494 milijarde evrov oz. 22,8 odstotka BDP, četrtletje prej pa 8,407 milijarde evrov oz. 23,2 odstotka BDP. Konec leta 2007 je dolg znašal 8,071 milijarde evrov oz. 23,4 odstotka BDP. Dolg sektorja države se bo Flajsovih ocenah do konca leta ne bo bistveno spremenil.
Avtor: STA
