<<Nazaj na seznam novic
Slovenske kmete v letu 2009 čaka mnogo sprememb
Čas: 1.1.2009 10:00:00
Ljubljana, 1. januarja (STA) - Kmetijsko ministrstvo namerava v letu 2009 med drugim pripraviti nov zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, s katerim bo zagotovljen boljši nadzor nad delovanjem sklada in večja transparentnost postopkov, ter zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi rastlinami.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namerava pripraviti tudi spremembe in dopolnitve zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin in zakona o zadrugah, izdelati akcijski načrt strategije prilagajanja podnebnim spremembam in izrabe alternativnih energetskih virov, še posebej organske mase, spodbujati doseganje količinskega obsega kmetijske proizvodnje glede na posamezne panoge in ob tem skladno s skupno kmetijsko politiko spoštovali načelo, da se proizvajalec odloča, kaj bo proizvajal.
Kot so sporočili z ministrstva, bodo v novem letu spodbujali uresničevanje programov zaščite porekla kmetijskih proizvodov, okrepili izvajanje programa zaščite čebel v Sloveniji, izboljšali gospodarjenje z gozdovi in poenotenje nadzora nad tovrstnim gospodarjenjem in poskrbeli za polno izrabo pripadajočih sredstev EU, ki bodo prednostno razvojno naravnana.
Ministrstvo bo v skladu z vladnimi usmeritvami, ki predvideva letno enoodstotno znižanje števila zaposlenih, pristopilo k nadaljnjemu zniževanju števila zaposlenih tako na ministrstvu kot tudi v organih v sestavi ministrstva in javnih zavodih ter skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (na delovnem področju ministrstva).
Tudi kmetijstvo bo občutilo posledice finančne krize. Pričakovati je določen učinek na strani povpraševanja v smislu večjega povpraševanja po masovnih in cenejših proizvodih, v določeni meri pa lahko pričakujemo tudi zmanjšanje potrošnje, pojasnjujejo na ministrstvu. Neposredne učinke finančne krize lahko pričakujemo zlasti pri večjih kmetijah ter kmetijskih in živilskih podjetjih, katerih tekoče poslovanje in razvoj sta normalno povezana s kreditiranjem tako tekoče proizvodnje kakor tudi investicij. V tem delu bo kmetijstvo delilo usodo preostalega podjetniškega sektorja, dodajajo.
Svet kmetijskih ministrov je pred kratkim sprejel sveženj nove zakonodaje in ukrepov (t.i. zdravstveni pregled skupne kmetijske politike), ki naj bi omogočili ustrezno prilagajanje evropskega kmetijstva na nove razmere (nadaljnje zmanjšanje proizvodno vezanih plačil - večja sposobnost proizvajalcev za odzivanje na tržne razmere, ukinitev nekaterih zaščitnih mehanizmov, poenostavitev ukrepov in postopkov, povečanje sposobnosti držav članic, da ukrepajo v izjemnih primerih oz. v ogroženih sektorjih, možnost ustreznega ukrepanja za ublažitev učinka podnebnih sprememb). "Vse predvidene ukrepe smo v Sloveniji sposobni pravočasno in ustrezno uveljaviti," so prepričani na ministrstvu.
Ministrstvo si bo v okviru svojih pristojnosti tudi v 2009 prizadevalo za večji pomen kmetijstva v vsej njegovi večnamenskosti, s tem pa tudi za večjo veljavo kmeta in delavca v kmetijstvu.
V novem zakonu o kmetijstvu je povsem na novo določen institut mojster kmet. Mojster kmet je fizična oseba, ki opravi mojstrski izpit v skladu z zakonom o kmetijstvu. Zakon uvaja tudi mojstrsko kmetijo. Ta je sodobno tehnološko urejena kmetija, ki je usposobljena za uvajanje novih tehnologij pridelave, prireje, predelave kmetijskih pridelkov in izdelkov in kmetijskih storitev, izvajanje demonstracijskih poskusov in ogledov ter testiranja in prikazov tehnologij in opreme v kmetijstvu. Mojstrska kmetija mora imeti vsaj enega člana kmetije z mojstrskim izpitom.
Cilj omenjenih rešitev novega zakona je na eni strani omogočiti kakovostno izobraževanje in usposabljanje novih kadrov na kmetijah, ki so tehnološko in strokovno sposobne nuditi kakovostno praktično usposabljanje, hkrati pa bosta na drugi strani takšna kmetija in mojster kmet lahko vzor drugim. To naj bi tudi prispevalo k večjemu ugledu kmeta kot strokovnjaka, mojstra na svojem področju, v širši družbi.
Avtor: STA
