Vinjeta.
Arhiv STA
Vinjetni sistem cestninjenja velja za osebna vozila in motorna kolesa, medtem ko so tovorna vozila ostala na obstoječem sistemu cestninjenja. T.i. švicarski model cestninjenja - samo s polletnimi in letnimi vinjetami - je z razmeroma nizko ceno naredil slovensko avtocestno omrežje dostopnejše pogostim uporabnikom.
Kmalu po uvedbi vinjet v Sloveniji so se začele oglašati sosednje države in pozivale k uvedbi vinjet za krajši čas. Menile so, da slovenske vinjete povzročajo preveliko neenakost v pri obravnavi voznikov, 35-evrska šestmesečna vinjeta pa oškoduje tiste voznike, ki le občasno vozijo skozi slovensko ozemlje ali pa prevozijo le krajše odseke slovenskega avtocestnega sistema.
Uvedba zgolj polletnih in enoletnih vinjet je bila podlaga za odločitev Evropske komisije v začetku oktobra, ki je Slovenijo v prvem uradnem opominu opozorila, naj preneha diskriminatorno obravnavati druge državljane EU ali tuje rezidente, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci.
Kmalu se je oglasil tedanji slovenski predsednik vlade Janez Janša, ki je napovedal, da bo Slovenija prihodnje leto najverjetneje uvedla tudi vinjete za časovno obdobje, krajše od pol oz. enega leta. Zagotavljal je, da je vinjetni sistem finančno vzdržen in da ga ne bo porušila uvedba vinjet za krajši čas.
Minister za promet v Janševi vladi Radovan Žerjav, katerega mandat so poleg vinjet najbolj zaznamovali dogodki v zvezi s predorom Šentvid, je še pred iztekom mandata dejal, da bo o morebitni uvedbi vinjet za krajše časovne obdobje odločala nova vlada.
Vlada je sicer očitke Evropske komisije v celoti zavrnila in ponovila, da niti uvedeni vinjetni sistem cestninjenja niti posledice njegove uvedbe ne morejo predstavljati ukrepa z neposrednimi ali posrednimi diskriminatornimi učinki na podlagi državljanstva.
Komisija je nato Sloveniji zamrznila odločanje o približno 40 milijonih evrov kohezijskih sredstev za skoraj 20 kilometrov dolg avtocestni odsek Slivnica-Draženci na t.i. podravskem avtocestnem kraku. Odmrznitev projekta je Evropska komisija pogojevala z uvedbo vinjet za krajše časovno obdobje, pri čemer je pojasnjevala, da za nadaljevanje procesa potrjevanja projekta gradnje slovenskih avtocest od Slovenije pričakuje "signal" glede bodoče ureditve sistema vinjet, ne pa že konkretnih kratkoročnih nalepk.
Signal je Evropska komisija dobila kmalu po nastopu nove vlade, ko se je na čelo prometnega ministrstva povzpel Patrick Vlačič. Ta se je s komisijo dogovoril za operativno-tehnični sestanek, kjer se bodo začeli pogovarjati o rešitvi za naprej. Na tem sestanku na tehnično-operativni ravni naj bi Slovenija po Vlačičevih besedah povedala, kje vidi probleme, od Evropske komisije pa pričakuje, da pove svoja stališča.
Cene vinjet v Sloveniji tako ostajajo nespremenjene. Vlačič je sicer že opozoril, da obstoječi sistem cestninjenja ni vzdržen. Glede na obstoječi sistem in na projekcijo pobrane cestnine v letu 2009 bo okoli 55 milijonov evrov primanjkljaja za obstoječe obveznosti Družbe za avtoceste v RS pri osnovnem avtocestnem programu.
Kot ocenjuje Vlačič, v trenutnem sistemu v prihodnje ne bodo uspeli pobrati niti toliko denarja od cestninjenja, da bi pokrivali obveznosti, ki so nastale do tega trenutka pri gradnji avtocest v Sloveniji. V bodoče želijo zastaviti sistem, ki bo omogočal vzdržnost avtocestnega programa.
Vlada je v ta namen ustanovila medresorsko delovno skupino, ki mora do 31. januarja 2009 pripraviti predlog za financiranje avtocestnih in cestnih programov ter cestninjenje. Ko bo ta predlog pripravljen, bo Slovenija začela dialog z Evropsko komisijo.
Avtor: STA
