<<Nazaj na seznam novic
Pred slovenskim gospodarstvom težko in zahtevno leto 2009 (tema)
Čas: 31.12.2008 10:00:00
Ljubljana, 31. decembra (STA) - Slovensko gospodarstvo in politika bosta v letu 2009 pred težko nalogo: kako ob svetovni finančni in gospodarski krizi poskrbeti za ustrezno likvidnost finančnega sistema in ublažiti učinke krize v realnem sektorju. Kmalu po novem letu lahko pričakujemo dodatne ukrepe, s katerimi namerava vlada spodbuditi pešajočo gospodarsko rast.
Morebiten padec konkurenčnosti ob zaostrenih razmerah na mednarodnih trgih bi dodatno poslabšal položaj v slovenskih podjetjih. Občutna rast brezposelnosti in zmanjševanje potrošnje lahko krizo dodatno poglobita, pot iz nje pa bo daljša in dražja. Slovenija v letu 2009 lahko po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pričakuje 1,1-odstotno gospodarsko rast, verjetneje pa je, da se bo napoved zaradi vse slabših razmer v mednarodnem okolju, predvsem v območju evra, še znižala.
Vlada se zaveda resnosti položaja, prvi sveženj ukrepov, dokončno sprejet pred božičnimi prazniki, je vreden 800 milijonov evrov oz. 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Z rebalansom proračuna za leto 2009, ki se ga bo vlada predvidoma lotila januarja, naj bi primanjkljaj še vedno ohranili pod mejo maastrichtskih treh odstotkov BDP; ni pa izključeno, kar pod določenimi pogoji dopušča tudi Evropska komisija, da bo potreben ostrejši rez v državni blagajni.
Začetni ukrepi za omilitev posledice finančne krize so usmerjeni v poskus sprostitve posojilnega krča, s čimer bi zagotovili ustrezno likvidnost, ter ohranitev konkurenčnosti gospodarstva in delovnih mest. Dodatni ukrepi bodo najverjetneje kmalu potrebni, se zavedajo v vladi, ki ji opozicija ob sprejemanju ukrepov očita premalo razvojnih ambicij pri iskanju poti iz krize, gospodarstvo pa premalo obsežno in prepočasno ukrepanje.
Da bi zagotovila ustrezno likvidnost, namerava vlada ob sprejetih ukrepih za državna poroštva v višini 12 milijard evrov in možnosti odobritve posojil kreditnim ustanovam spomladi izdati državne obveznice v višini milijarde evrov. Na finančnih trgih divja vojna in do sredstev ni enostavno priti, je pred časom opozoril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.
V reševanje razmer je država vključila tudi svojo Slovensko izvozno in razvojno banko (SID banka), ki je novembra namenila sto milijonov evrov za financiranje malih in srednjih podjetij, sto milijonov evrov pa za podporo pri pridobivanju sredstev srednjim in velikim podjetjem. SID banka je konec decembra v dveh serijah izdala tudi za skupno 500 milijonov evrov obveznic.
Za razbremenitev dela je vlada sprejela ukrep o subvencijah za skrajšani polni delovni čas pod 40 urami tedensko, ki je namenjen izključno realnemu sektorju. Podjetja bodo subvencije lahko prejemala največ šest mesecev, zanje pa naj bi lahko zaprosila do konca septembra 2009. Za izvajanje zakona, ki še čaka na sprejetje, bo potrebnih 230 milijonov evrov, kar naj bi zadoščalo za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za 250.000 delavcev.
Poleg pospešitve črpanja kohezijskih sredstev in skrajšanja plačilnih rokov države bodo podjetja z novim letom deležna tudi nekaterih davčnih sprememb. Ob ukinitvi davka na izplačane plače bodo nižje akontacije davka od dohodkov pravnih oseb in višje investicijske olajšave za samostojne podjetnike in kmete. Vlada se za zdaj ni odločila za hitrejše zniževanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, ki se tako z letom 2009 znižuje le za eno odstotno točko, obenem pa tudi ni posegla po zviševanju olajšav za raziskave in razvoj, ki jih je predlagala prejšnja vlada.
Podjetja so se na krizno leto 2009 pripravila bolj ali manj, odvisno od ocene razmer, ki vladajo v posameznih panogah. Posledicam umirjanja izvoznih tokov in domačih investicij, ki sta bila doslej glavna motorja slovenske konjunkture, se ne bo mogoče izogniti. In če je Slovenija v letih 2006 in 2007 beležila visoko gospodarsko rast (5,7 oz. 6,8 odstotka), ki je več kot dvakrat presegala povprečje Evropske unije, bo slika v letu 2009 drugačna.
Prizadeta bo predvsem industrija, zlasti delovno-intenzivne panoge, ter gradbeništvo, ki se jima po napovedih Umarja v letu 2009 obeta nazadovanje za eno oz. štiri desetinke odstotne točke. Posledice bodo vidne tudi na trgu dela: v prihodnjem letu naj bi se stopnja registrirane brezposelnosti s 6,7 odstotka, kolikor naj bi znašala konec tega leta, povzpela na 7,7 odstotka, leta 2010 pa na 8,1 odstotka. Brez dela naj bi bilo tako dodatnih 15.000 ljudi.
Leto 2009 bo torej težko in zahtevno, predvsem bo to veljalo za prvo polovico leta. V tem času naj bi postalo bolj jasno, kdaj lahko pričakujemo odboj in prve znake izboljšanja svetovnega finančnega in gospodarskega zdravja. Razmere terjajo skrbno načrtovano in učinkovito ukrepanje v globalnem merilu, ter ustrezen odziv in prilagojenost ukrepov ključnih ekonomskih politik v Sloveniji.
Avtor: STA
