Vprašanje:

Prebral sem članek na vaši strani. Ne vem na podlagi katerih zakonov oziroma predpisov je ¨božičnica¨ plača na podlagi uspešnosti poslovanja. Vse do sedaj smo uporabljali izraze 13. plača ali božičnica. Plača na podlagi uspešnosti poslovanja pa je nekaj drugega in je sedaj določena v uradnem listu 59/02 v Zakonu o izvajanu dogovora o politiki plač za obdobje 2002-2004.

6. člen Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur.l. 48/01) pravi takole (dobeseden prepis): “Določbe tega zakona, ki se nanašajo na plače, način usklajevanja plač in regres za letni dopust se uporabljajo do 31. januarja 2002; določbe, ki se nanašajo na višino minimalne plače, pa se uporabljajo tudi po 31. januarju 2002, dokler z zakonom ni določen drugačen način določanja minimalne plače.”

Odgovor:

V skladu s 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ter na podlagi Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust za obdobje 1999 – 2001 delodajalci zagotovijo v mesecu decembru (poleg rednega izplačila mesečne plače) tudi del plače na podlagi uspešnosti poslovanja, t.j. tako imenovano trinajsto plačo ali božičnico.

Podlaga za izplačilo tega dela plače je torej v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti ( Ur.l.RS, št. 40/97), ki v 49. členu določa, da se o delu plače na osnovi uspešnosti poslovanja dogovorita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Dogovor se praviloma sprejme ob sprejemu poslovnega načrta. Delodajalec in sindikat se dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju ali pa v obliki delnic.

Kolektivna pogodba pa tudi določa, da delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz naslova uspešnosti poslovanja sorazmerno obračunani plači za efektivni delovni čas.

Kolektivne pogodbe dejavnosti imajo praviloma glede izplačila tega dela plače enake določbe, nekatere novejše pa že neposredno določajo pravico do izplačila božičnice.

Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 ( Ur.l.RS, št. 39/99, 124/2000 in 48/2001), v 19. členu prav tako določa, da lahko delodajalci na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja.

Po zakonu je zgornja meja izplačil na delavca ena povprečna mesečna plača zaposlenega v letu, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati 10 % mase plač v podjetju oziroma 25 % ugotovljenega celotnega dobička. Ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od njih plačujejo vsi prispevki in davki.

Zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v Republiki Sloveniji in ne pozna izjem.

Na podlagi navedenega torej ni nobenega zadržka, da ne bi delodajalci, ki poslujejo uspešno, izplačilo božičnice izvršili.

Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj je uspešno poslovanje ?

Tako splošna kolektivna pogodba kot zakon o minimalni plači govorita o poslovni uspešnosti, ki pa ni nujno vezana na končni ugotovljeni rezultat poslovanja (ugotovljen dobiček v poslovanju).

Potrebno pa je poudariti, da izplačilo božičnice ali trinajste plače tudi ne moremo povezovati iz izplačilom plač iz naslova ustvarjenega dobička. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti določajo tudi način izplačila plač glede na ustvarjen dobiček, globalno pa bi naj to vprašanje uredil poseben zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki pa je v pripravi že več let.

Trinajsta plača pa ne pomeni delitev dobička, ampak je to plačilo za uspešno delo. Zato je plačilo tega dela prepuščeno dogovorom med delavci oz. sindikati ter delodajalci glede na uspehe, ki so bili v tem letu doseženi.

Romana Kruhar Puc

Želite izmenjati mnenje o članku v Forumu?