Vlada RS je sprejela spremembe Zakona o socialnem varstvu in ga posredovala v sprejem Državnemu zboru. Zakon odpravlja nekatere pomanjkljivosti na področju denarnih socialnih pomoči (DSP) in na področju izbire družinskega pomočnika (DP). Predlog zakona uvaja tudi možnost krajšega začasnega institucionalnega varstva starejših v bolnišnicah.

Osnovni cilji predlaganih sprememb je izboljšanje obstoječega stanja v smeri večje racionalizacije javnih izdatkov ter boljšega nadzora in doseganje večje pravičnosti pri dodeljevanju DSP ter izboljšanja nadzora nad porabo sredstev pri upravičencih do izredne DSP. Podobno velja tudi za novo ureditev izbire družinskega pomočnika.

Za prejemnike denarne socialne pomoči predlog zakona uvaja naslednje ključne spremembe:

bolj učinkovito spodbujanje brezposelnih prejemnikov DSP k večji delovni aktivnosti za vse, ki so za to sposobni (prejemnik DSP je dolžan sprejeti ponujeno delovno aktivnost, sicer izgubi pravico do DSP, učinek delovne aktivnosti pa je večstranski: prejemniki DSP ohranjajo delovne navade in stike z okoljem, pridobivajo delovne izkušnje, ki so lahko koristne za kasnejšo morebitno običajno zaposlitev oziroma sklenitev delovnega razmerja na podobnih delih in nalogah, izboljšujejo socialno vključenost v družbi in skozi delovno aktivnost lahko prispevajo v splošno družbeno korist);

odpravlja prejemanje denarne socialne pomoči po zaposlitvi, torej od tistega trenutka naprej, ko preneha potreba po DSP (doslej je prejemnik DSP prejemal še 3 mesece po zaposlitvi, nadaljnje 3 mesece pa še polovico polnega zneska DSP), razen, če so ti dohodki na ravni družine še vedno prenizki, tako da lahko uveljavi še razliko do polne DSP, ki bi sicer pripadla družini

izboljšanje nadzora nad porabo sredstev s strani upravičencev do izredne denarne socialne pomoči

dograjuje se pravna podlaga za pridobivanje "kontrolnih" podatkov o prejemkih upravičencev do DSP tudi za daljše obdobje za nazaj, ki bo podlaga za učinkovitejšo izmenjavo podatkov med javnimi evidencami

omogoča centrom za socialno delo, da denarne socialne pomoči ne dodelijo v tistih primerih, ko ugotovijo, da je šlo pri prosilcu zgolj za špekulativno prijavo lastnega gospodinjstva na istem naslovu, na katerem je že sicer bival.

Predlog zakona odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti in ureja izbiro družinskega pomočnika v skladu z zahtevami Ustavnega sodišča, in sicer:

v postopku izbire družinskega pomočnika bo po novem zagotovljeno sodelovanje občin

financiranje družinskega pomočnika se ureja na način, ki velja tudi za financiranje drugih podobnih socialnovarstvenih storitev

o pravici in izbiri družinskega pomočnika bodo poslej odločale specializirane invalidske komisije ZPIZ, s čimer bo zagotovljena višja stopnja strokovnosti odločitev

zakon uvaja tudi namensko porabo sredstev, ki so jih upravičenci do družinskega pomočnika pred tem prejemali za tujo nego in pomoč oziroma za pomoč in postrežbo, po dosedanji ureditvi pa je pravica do teh sredstev mirovala. S tem se bodo občinam kot financerjem družinskega pomočnika kar za tretjino znižali izdatki iz njihovih proračunov

v prehodni določbi pa je do sprejema nove sistemske zakonodaje, ki ureja financiranje občin, urejeno tudi refundiranje sredstev tistim občinam, v katerih bo sofinaciranje družinskega pomočnika preseglo 0,35% primerne porabe te občine.

Krajše institucionalno varstvo starejših v bolnišnicah:

predlog zakona omogoča takojšnjo vključitev v institucionalno varstvo tistim, ki zaključijo akutno zdravljenje v bolnišnici, vendar jim zdravstveno stanje še ne omogoča samostojnega življenja oziroma jim ga ni mogoče zagotoviti z ustrezno pomočjo in oskrbo na domu, v domu za starejše pa ni mogoč takojšen sprejem,

takšno institucionalno varstvo je prehodnega značaja, izvaja pa se v skladu z določbami zakona o socialnem varstvu in iz njega izhajajočimi podzakonskimi akti.