Vpisano: 1.12.2020 14:10:04

Mag. Katja Blatnik

Kaj prinaša PKP5?

ZAKON O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 (ZZUOOP, v nadaljevanju PKP5.

Uradni list RS: 152 z dne 23. 10. 2020

Pri vecini ukrepov, ki se nanašajo na pomoc gospodarstvu, gre za podaljšanje ukrepov kot npr. povracila nadomestil plac zaposlenih zaradi karantene in višje sile, medtem ko sta npr. delno povracilo prihodka zaradi karantene ali višje sile pri samozaposlenih in kratkotrajna bolniška novosti.

Z zakonom se odstopa tudi od dolocb Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). V zvezi s tem odstopanjem moramo opozoriti, da se namesto izraza »odlocba o odreditvi karanteni« uvaja nov izraz – »potrdilo o napotitvi v karanteno na domu«, kar pa v PKP5 ni izrecno napisano. V poglavju 3., ki se nanaša na nadomestila plac zaradi karantene se namrec še vedno uporablja izraz »odlocba o odreditvi karantene«. Ministrstvo za zdravje odlocb ne bo vec izdajalo, nadomesšcene bodo s potrdili NIJZ in Policije. Vec o tem si preberite pod tocko 4.

Vlada bo lahko s sklepom podaljšala tudi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega casa in sicer do 30. junija 2021. Ta ukrep po ZIUOPPE velja do 31.12.2020[1]. To velja ob pogoju, da bo Zacasni okvir za ukrepe državne pomoci v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 2020/C 91 I/01[2] podaljšan v leto 2021. Od podaljšanja tega dokumenta je odvisno tudi podaljšanje ukrepov za samozaposlene in mikropodjetja, ki za zdaj veljajo do 31.12.2020.

Vlada je uzakonila tudi možnost podaljšanja ukrepa, ki se nanaša na zacasno zvišanje subvencije za place za invalida (povecanje skupnega zneska za 10%, vendar skupaj ne vec kot 75 % plac invalidov). Ta ukrep je bil uzakonjen z ZIUOOPE in velja od 1. 6. 2020 do 31.12.2020.

Pri nekaterih »podaljšanih« ukrepih se zaostrujejo pogoji za pridobitev pomoci, pri cemer gre predvsem za t.i. prihodkovni pogoj. Zacasni ukrepi, ki se nanašajo na samozaposlene in mikropodjetja, veljajo za tiste, ki so registrirani najmanj od 1. septembra 2020. V povezavi s tem je sprememba tudi pri obdobju ugotavljanja povprecnih prihodkov za tiste upravicence, ki v letu 2019 niso poslovali.

Uvodoma še pojasnimo, da se ukrep v obliki mesecnega temeljnega dohodka (MTD) in delno povrnjen izgubljeni dohodek za enako obdobje izkljucujeta.

Do 5 milijonov zašcitnih mask je lahko dodeljenih mikro podjetjem z 1 do 4 zaposlenimi, pri cemer med zaposlene sodijo tudi samozaposleni in družbeniki.

1. Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

Ukrep bo veljal do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ne glede na dolocbe 29., 31. in 35. clena ZZVZZ, ki sicer ureja nadomestila zaposlenih v breme ZZZS, se s PKP5 uvaja kratkotrajna bolniška odsotnost z dela brez potrdila o upraviceni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik.

Taka odsotnost lahko trajala do 3 zaporedne delovne dni v kosu. Delavec jo lahko koristil najvec enkrat v posameznem koledarskem letu. Ce se bolniška koristi v kosu in najvec enkrat v koledarskem letu pomeni, da delavec v primeru bolezni lahko koristi odsotnost natanko enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni. V primeru, da izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je delavec po preteku tega obdobja še nadalje neprekinjeno zacasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkorišcena. V takih primerih gre za obicajno bolniško odsotnost.

Nadalje velja, da mora delavec o vsakokratni kratkotrajni bolniški odsotnosti iz pisno ali elektronsko obvestiti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec pravico do odsotnosti iz dela zaradi bolezni uveljavlja v skladu z veljavnimi predpisi s podrocja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

PKP5 doloca, da je višina nadomestila place dolocena z ZDR-1. To pomeni, da nadomestilo place znaša 80 % place delavca v preteklem mesecu za polni delovni cas (8. odst. 137. clena ZDR-1).

Zakon tudi doloca, da delavec v casu korišcenja te odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. V primerih kršitev teh pravil, nadomestilo place ni izplacano v breme ZZZS. Menimo, da delodajalec v takih primerih lahko obracuna dopust ali neplacano odsotnost.

ZZZS delodajalcu povrne izplacano nadomestilo v roku 60 dni po predložitvi njegove zahteve za povracilo nadomestila. Delodajalec vloži zahtevo v elektronski obliki pri ZZZS najpozneje tri mesece po preteku ukrepa, t.j. do 31.3.2021. Podroben postopek za vlaganje zahteve doloca ZZZS.

2. Napotitev na testiranje na SARS-CoV-2, ki ga placa delodajalec ni boniteta

Ukrep bo veljal do 30.6.2021, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ce delodajalec zaposlenega napoti na testiranje za Covid-19 in mu test placa, se to placilo ne glede na 39. clen Zdoh-2 ne šteje za boniteto.

3. Oprostitev placila dohodnine za nekatere dohodke pomožnih policistov

Oprostitev placila dohodnine (sprememba 24. clena Zdoh-2) je dolocena za:

• placilo za pripravljenost, ter
• za vse dohodke prejete na podlagi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki ne predstavljajo nadomestila place oziroma izgubljenega dohodka (npr. povracila stroškov v casu usposabljanja).

4. Povracilo nadomestila plac delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ponovno[3] se uvaja pravica do povracila izplacanih nadomestil plac zaradi varstva otroka upoštevaje njegovo starost in druge okolišcine oz. zaradi višje sile. Ukrep bo veljal za nazaj – od 1.9.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesecnega podaljšanja.

Podaljšuje se tudi ukrep povracila izplacanih nadomestil zaradi odrejene karantene za zaposlenega.[4] Ukrep bo veljal za nazaj – od 1.10.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesecnega podaljšanja. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravicen do povracila izplacanih nadomestil place tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, ce obdobje odrejene karantene delavca traja po tem datumu.

V uvodu smo omenili, da prihaja do sprememb na podrocju odrejanja karanten na domu, pa tudi pri opredelitvi karantene v primeru Covid 19. Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo (stik z okuženo osebo ali prihod iz obmocja z visokim tveganjem) v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Namesto Ministrstva za zdravje, NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo v karanteno. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila place ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija tej osebi izroci potrdilo o napotitvi v karanteno na domu neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah. Za predloge karantene, ki na dan uveljavitve PKP5 še niso rešeni (Ministrstvo za zdravje še ni izdalo odlocb) in je od izdaje predloga minilo vec kot 7 dni velja, da ti predlogi služijo kot dokaz v postopku uveljavljanja pravice do nadomestila place ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva po ZIUPDV. Ministrstvo za zdravje za te predloge ne bo izdajalo odlocb o odreditvi karantene.

Tudi po PKP5 bo veljalo, da ima » prednost« pred karanteno druga oblika upravicene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V casu karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo place kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. V primerih skrajšanega delovnega casa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo place zaradi karantene izplacuje v sorazmernem delu.

Delodajalci bodo v obdobju prejemanja povracila izplacanih nadomestil place, morali delavcem izplacevati neto nadomestila place in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru bodo morali prejeta sredstva v celoti vrniti.

ZRSZ v celoti povrne I. bruto.

1. Višja sila – varstvo otrok

Nanaša se na varstvo otrok do vkljucno 5. razreda OŠ, otrok v prilagojenih in posebnih programih v OŠ s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otrok, ki imajo v odlocbi o usmeritvi doloceno pomoc spremljevalca.

Delodajalci morajo opraviceno odsotnost z dela presojati na podlagi elementov, ki veljajo za višjo silo: prisotnost zunanjega vzroka, nepricakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. V okviru teh elementov je potrebna presoja možnosti varstva s strani drugega starša, možnost drugacne razporeditve delovnega casa.

Delavec mora najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okolišcinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec za namen povracila nadomestila potrebuje izjavo delavca o obstoju okolišcin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, ima pravico do nadomestila place v višini, kot je dolocena z ZDR-1, za primer zacasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. clen ZDR-1). Skladno s tem ima delavec pravico do nadomestila place v višini 80 % osnove iz 7. odst. 137. clena ZDR-1 (enaka osnova kot za letni dopust ipd.).

Nadomestilo place delavec prejema za obdobje, za katero je otroku odrejena karantena oz. dokler so podane okolišcine višje sile, ki upravicujejo njegovo odsotnost.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povracila izplacanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

• 8 dneh od uveljavitve zakona, za odsotnosti od 1.9.2020 do uveljavitve PKP5
• 8 dneh od pricetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi PKP5.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odlocba izdana do 31.12.2020, bo skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec mora vlogi ZRSZ priložiti:

• kopijo odlocbe o odreditvi karantene (oz. potrdilo NIJZ/Policije)
• izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoce organizirati dela na domu in
• izjavo delavca o obstoju okolišcin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Sledi podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci lahko povracilo nadomestil pricakujejo na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplacila nadomestila plac (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplacano v oktobru).

1. Odrejena karantena za zaposlenega

Do nadomestila place so upraviceni delavci, ki zaradi odrejene karantene po ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih) ali po PKP5 ne morejo opravljati dela, niti od doma. Nadomestilo prejemajo za obdobje, za katero je odrejena karantena.

Višina nadomestila je dolocena enako kot v ZIUPDV (PKP4). Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odlocbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije).

• Nadomestilo place po ZDR-1 – zacasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izracuna po 7. odstavku 137. clena ZDR-1[5]:
• Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena.
• Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri cemer do stika ne pride med opravljanjem dela za delodajalca

• Nadomestilo place je enako placi, ki bi jo prejel, ce bi delal (100 %):
• Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca
• Javni uslužbenec, ki mu je odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.

• Nadomestilo place po ZDR-1 – višja sila – 50 % placila, do katerega bi bil sicer upravicen, ce bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne place. Osnova se izracuna po 7. odstavku 137. clena ZDR-1.

Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdecem seznamu, ni upravicen do nadomestila place v casu odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okolišcin:

1. smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
2. smrti staršev (oceta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
3. rojstva otroka
4. vabila na sodišce.

Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere bo izhajalo, da odhaja v državo na rdecem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okolišcin.

• Ni nadomestila place (neplacana odsotnost)

Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdecem seznamu, ni upravicen do nadomestila place v casu odrejene karantene, razen v primerih že navedenih osebnih okolišcin.

Ne glede na navedene razloge mora delavec, ki mu je odrejena karantena, najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je odrejena. Delavec, ki mu je odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odlocbe o odreditvi karantene (po novem potrdila NIJZ/Policije) le-to posredovati delodajalcu.

Delodajalec lahko uveljavi pravico do povracila izplacanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

• 8 dneh od uveljavitve zakona, za odsotnosti od 1.10.2020 do uveljavitve zakona PKP5
• 8 dneh od pricetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi zakona PKP5.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odlocba izdana do 31.12.2020, bo skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec mora priložiti:

• kopijo odlocbe (potrdila NIJZ/Policije) o odreditvi karantene in
• izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoce organizirati dela na domu.

Sledi podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci lahko povracilo nadomestil pricakujejo zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplacila nadomestila plac (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplacano v oktobru).

5. Cakanje na delo

Ukrep delnega povracila place za cakanje na delo je bil z ZIUOOPE podaljšan do 30. junija 2020. ZIUPDV, sprejet 10.7.2020, je ukrep zacasnega cakanja na delo podaljšal sprva do 31.7.2020, kasneje pa s sklepi Vlade RS do 30.9.2020.

Po PKP5 bo ukrep veljal do konca tega leta, torej do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesecnega podaljšanja.

Ukrep cakanja na delo je vsebinsko zelo podoben ukrepom, ki so bili sprejeti z ZIUOOPE in ZIUPDV, zato vas v zvezi s tem napotujemo tudi na branje e-gradiva Place v casu veljavnosti interventnega zakona, II. poglavje.

Za razliko od dosedanjih ukrepov se zaostruje t.i. prihodkovni pogoj. Namesto vsaj 10 % padca, je kriterij vsaj 20% padec prihodkov v letu 2020 glede na ustrezno povprecje prihodkov preteklega ali tekocega leta.

Glede pravic delavcev v zvezi z vracanjem na delo, letnim dopustom ipd. ni sprememb. Tudi po PKP5 velja, da ima » prednost« pred cakanjem druga oblika upravicene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V casu zacasnega cakanja na delo lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo place kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. Cakanje se »prekine« tudi v primerih bolniške, porodniške ipd. Drugace je s praznikom. Delodajalcu namrec pripada povracilo nadomestila place za dejansko mesecno oziroma tedensko obveznost, za praznicen in drug dela prost dan, dolocen z zakonom, ce bi delavec na ta dan dejansko delal[6].

V PKP5 je po novem predvidena možnost, da se delavec v casu cakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in vkljuci v ukrepe, ki se sicer zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve po ZUTD. V kolikor delavec na zacasnem cakanju sicer dela s polnim delovnim casom, ni dolžan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ po ZUTD (kot npr. izobraževanja).

Pri višini nadomestila ni sprememb glede na prejšnji tovrstni ukrep - delavec ima v casu zacasnega cakanja na delo pravico do nadomestila place v višini, kot je dolocena z ZDR-1, za primer zacasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprecne mesecne place delavca za polni delovni cas v zadnjih treh mesecih. Hkrati velja, da nadomestilo place, ne sme biti nižje od minimalne place v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

Glede postopka in nacina uveljavljanja povracila place ni sprememb. Delodajalec mora v 8 dneh od napotitve delavca na zacasno cakanje vložiti elektronsko vlogo pri ZRSZ, najpozneje pa do 15. decembra 2020. Vlogi za delavca na zacasnem cakanju na delo mora delodajalec priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere je kazensko in materialno odgovaren, ter dokazila o napotitvi delavcev na zacasno cakanje na delo zaradi zacasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

ZRSZ o vlogi odloci v 15 dneh od vložitve s sklepom.

Delno povracilo nadomestila place (razen za delavce, za katere placilo nadomestila place ne bremenijo delodajalca) se delodajalcu izplacujejo mesecno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplacila nadomestila place.

Sprememba je na podrocju odpušcanj delavcev, ki so na cakanju. Za razliko od ZIUPDV prepoved odpušcanja iz poslovnega razloga po PKP5 velja za vse delavce na cakanju in ne le tiste, za katere delodajalec uveljavlja povracilo nadomestila. V veljavi ostaja tudi prepoved odpušcanja vecjemu številu delavcev razen, ce je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povracila nadomestila place po PKP5 ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpušcanja).

6. Zacasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja

Zacasni ukrep v obliki temeljnega dohodka in placila prispevkov je urejal ZIUZEOP. Podobno bo ta ukrep urejen v PKP5, pri cemer so prihodkovni pogoji strožji – 20 % nižji prihodki in ne 10 % kot je veljalo po ZIUZEOP. Iz PKP 5 so izvzete samozaposlene osebe, zavarovane po 19. clenu ZPIZ-2 - verski uslužbenec registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Ce pravilno razumemo navedbe glede MTD in povracil delno izgubljenega dohodka, ima za osebe, ki so upravicene do obeh, MTD »prednost« pred izgubljenim dohodkom. Obeh hkrati za isto obdobje ne bo možno uveljavljati.

1. Izredna pomoc v obliki mesecnega temeljnega dohodka

Ukrep bo veljal do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesecnega podaljšanja.

Upravicenec do izredne pomoci v obliki MTD je oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve PKP5 in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zakljucku epidemije COVID-19. Za bistveno zmanjšan obseg se štejejo vsaj 20 % nižji prihodki glede na ustrezno obdobje preteklega ali tekocega leta.

Ker so vkljuceni zavezanci, ki so imeli dejavnost registrirano najmanj od 1. septembra 2020 je sprememba pri ugotavljanju prihodkov za tiste upravicence, ki v letu 2019 niso poslovali. Nanaša se na obdobje ugotavljanja povprecnih mesecnih prihodkov. Do pomoci so upraviceni tisti, ki se jim povprecni mesecni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 znižajo za vec kot 20 % glede na povprecne mesecne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020 (in ne do 12. marca 2020).

Za družbenike je dodaten pogoj neizplacilo dobicka, nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deleže ter neizplacilo nagrad oz. poslovne uspešnosti poslovodstvu v letu 2020 oz. za leto 2020.

Upravicenci do temeljnega dohodka bodo:

• po 15. clenu ZPIZ-2 - samozaposlene osebe
• po 16. clenu ZPIZ-2 – družbeniki
• po 17. clenu ali petem odst. 25. clena ZPIZ-2 – kmetje

Postopek je prakticno enak kot po ZIUZEOP – vložitev Izjave na edavkih, pri cemer jepomembno, da na dan vložitve vloge upravicenec nima neplacanih davkov in prispevkov. Skrajni rok za izjavo bo 31.12.2020.

Upravicenec bo dobil izredno pomoc v obliki mesecnega temeljnega dohodka (MTD) v višini 1.100,00 eurov, samozaposleni v kulturi vpisani v razvid pa 700,00 eur mesecno (država RS jim placuje prispevke). Izredna pomoc v obliki mesecnega temeljnega dohodka za upravicence kmete, ki so oprošceni placila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znaša 940 eurov na mesec.

Velja tudi, da se v primeru vloge za izplacilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka za posamezen mesec zmanjša za višino izplacanega delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Obeh pomoci za isto obdobje upravicenec ne more prejeti:

• Uveljavimo MTD in kasneje delno izgubljen dohodek – NE, razen ce ugotovimo, da do MTD sploh nismo upraviceni; v tem primeru MTD vrnemo in podamo v roku 30 dni od vracila MTD na FURS zahtevo za izplacilo delno izgubljenega dohodka.
• Uveljavimo delno izgubljeni dohodek in kasneje MTD – DA, vendar je potrebno vrniti delno izgubljeni dohodek

MTD se bo izplaceval za oktober, november in december 2020 in je oprošcen vseh davkov in prispevkov.

Ce upravicenec za posamezni mesec ni vkljucen za celotni mesec ali za polni zavarovalni cas, je upravicen do sorazmernega dela izredne pomoci v obliki MTD glede na delež vkljucitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega casa po teh podlagah. Delež vkljucitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega casa po teh podlagah se za posamezni mesec dolociupoštevaje povprecno dnevno število ur vkljucitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Sorazmernost se ne ugotavlja pri samozaposlenih osebah, ki so do polnega casa vkljuceni na podlagi drugega odst. 19. clena ZPIZ-2 (krajši delovni cas iz naslova starševska varstva) in ce je ves ta cas vkljucena v zavarovanje kot samozaposlena oseba.

Ce upravicenec ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, mora najkasneje do roka za predložitev obracuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vkljucuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obracuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 o tem obvestiti FURS. Izjema so družbeniki, ki so npr. izplacali nagrado. Ti morajo o tem cim prej obvestiti FURS, saj jim zamudne obresti tecejo od dneva uveljavitve pravic do vracila.

1. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za cas trajanja karantene na domuali nemožnostiin opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ukrep bo veljal od 1.10.2020-31.12.2020 z možnostjo 6 mesecnega podaljšanja.

Za samozaposlene se je za obdobje treh mesecev, od oktobra do decembra 2020, uzakonila možnost za delno povrnitev izgubljenega dohodka. Ta je oprošcen placila davkov in prispevkov.

Dohodek lahko zahtevajo samozaposlene osebe v primeru karantene ali višje sile, katere posledica je varstvo otroka.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za cas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okolišcine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne vec kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.

Ce je samozaposlena oseba upravicena do izredne pomoci v obliki MTD, za isto obdobje ni upravicena do povrnitve izgubljenega dohodka. Upravicenci do delno izgubljenega dohodka morajo najprej vrniti MTD za isto obdobje in nato v roku 30 dni oddati zahtevek za delno izgubljeni dohodek.

Pogoji, pod katerimi lahko samozaposleni pricakuje delno povracilo dohodka:

• ce jim je pri povratku v RS odrejena karantena, ker je država uvršcena na rdeci seznam, vendar je bila v casu njegovega odhoda še na zelenem ali oranžnem seznamu
• ce jim je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo ali
• ce ne morejo opravljati dela zaradi višje zaradi obveznosti varstva otroka, ki mu je bila odrejena karantena ali pa otrok zaradi zunanje objektivne okolišcine ne more obiskovati vrtca ali šole.

Samozaposleni v teh primerih vlogo predložijo FURS in ji priložijo odlocbo o karanteni, v roku 30 dni od vrocitve slednje odlocbe oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okolišcina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Skrajni rok za oddajo vlog je 31.12.2020.

FURS delno izgubljeni dohodek nakaže do 10. za pretekli mesec:

• za vloge, oddane od 1.10.-31.10. se dohodek za oktober nakaže do 10.11.2020
• za vloge, oddane od 1.11.-30.11. se dohodek za oktober ali november nakaže do 10.12.2020
• za vloge, oddane od 1.12.-31.12. se dohodek za oktober ali november ali december nakaže do 10.1.2021.

1. Zagotovitev zašcitne opreme

Upravicenci do pridobitve zašcitnih mask iz blagovnih rezerv so mikro podjetja z 1 do vkljucno 4 zaposlenimi, ki se kot pravna ali fizicna oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.

Kot zaposleni šteje tudi:

• samozaposleni, ki na dan uveljavitve PKP5 opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vkljucen na podlagi 15. clena ZPIZ-2 in
• družbenik ali delnicar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vkljucen na podlagi 16. clena ZPIZ-2.

Ukrep se izvaja v skladu s pravili de minimis pomoci[7].

[1] Vec o tem v seminarju: Place v casu veljavnosti interventnega zakona

[2] Med drugim vsebuje pogoje in dodatne omejitve glede dodeljevanja pomoci gospodarskim subjektom. Dostopen na: Zacasni okvir za ukrepe državne pomoci v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19

[3] Spomnimo se ZIUZEOP.

[4] Do 30. maja so veljale dolocbe ZIUPPP, skladno s katerimi je bila karantena v celoti strošek delodajalca. Delodajalec je imel pravico do celotnega povracil izplacanih nadomestil place delavcem, ki zaradi odrejene karantene niso mogli opravljati dela in jim ni mogel organizirati dela na domu. S sprejemom ZIUOOPE so dolocbe ZIUPPP prenehale veljati. Od 31. maja do 10. julija je bilo nadomestilo place za cas odrejene karantene v celoti strošek delodajalca. Od 11. julija, ko je zacel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), pa je bilo nadomestilo place za cas odrejene karantene pod dolocenimi pogoji znova izplacano v breme države.

[5] Delavcu pripada nadomestilo place v višini njegove povprecne mesecne place za polni delovni cas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred zacetkom odsotnosti. Ce delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves cas prejemal nadomestilo place, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo place v zadnjih treh mesecih pred zacetkom odsotnosti. Ce delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesecne place, mu pripada nadomestilo place v višini osnovne place, dolocene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila place ne sme presegati višine place, ki bi jo delavec prejel, ce bi delal.

[6] Primer 10

[7] Dajalci pomoci lahko posameznemu podjetju dodelijo pomoc de minimis, ce skupni znesek tovrstne pomoci podjetju v katerem koli obdobju treh poslovnih let ne presega:

• 200.000 evrov oziroma 100.000 evrov za podjetja, ki opravljajo dejavnost v cestnem tovornem prevozu,
• 20.000 evrov oziroma pod dolocenimi pogoji 25.000 evrov v primarni kmetijski proizvodnji,
• 30.000 evrov v ribištvu in akvakulturi,
• 500.000 evrov za storitve splošnega gospodarskega pomena.