<<Nazaj na seznam novic
NLB bo imela v postopku za prevzem novosadske Continental banke tri tekmice
Čas: 28.10.2004 13:58:00
Beograd, 28. oktobra (STA) - Na razpis za prodajo najmanj 98 odstotkov državnega kapitala Continental banke iz Novega Sada so v predpisanem roku, do 22. oktobra, prispele štiri ponudbe, in sicer Nove Ljubljanske banke (NLB), angleške General Electric ter dveh grških bank, EFG Eurobank in Piraeus bank. Celoten postopek privatizacije naj bi bil končan do februarja prihodnjega leta, je sporočilo srbsko finančno ministrstvo. Sicer pa ima lastninjenje Continental banke precej dolgo ozadje. NLB je bila namreč že od konca 2001 njena strateška partnerka in naj bi pol leta pozneje postala večinska lastnica te novosadske banke, vendar je vmes prišlo do pomembnih sprememb v bančnem in finančnem sistemu Srbije.
Kot je razvidno iz razpisa, naj bi bila po tečajnici centralne srbske banke z dne 30. junija skupna sredstva Continental banke vredna 108,8 milijona evrov, njen skupni kapital pa naj bi znašal 31,2 milijona evrov. Continental banka ima v Srbiji 71 podružnic s 154.000 komitenti, od tega je 145.000 fizičnih oseb.
V nasprotju s srbskim finančnim ministrstvom pa izvršilni direktor Continental banke Zoran Trpovski v sredo ni odkril imena štirih bank, ki so podale ponudbe za nakup večinskega paketa njenih delnic. Povedal je le, da gre za dve grški, eno angleško in eno slovensko banko in da "od privatizacije pričakuje pomemben napredek, zlasti, ker so vse zainteresirane banke iz držav članic Evropske unije".
Državna agencija za zavarovanje depozitov, sanacijo, stečaj in likvidacijo bank je v razpisu za privatizacijo Continental banke med drugim navedla, da mora imeti vsak ponudnik ustrezne izkušnje v bančnem poslovanju v najmanj eni evropski državi zunaj svojega sedeža in najmanj tri milijarde evrov sredstev. Agencija je v istem razpisu ponudila naprodaj še eno banko iz vojvodinske prestolnice, Novosadsko banko. Zanjo je prispelo pet ponudb. Na razpis so se javile avstrijska banka Erste Bank, dve banki iz Italije (Banca Intesa in Unicredito) ter dve iz Grčije (EFG Euobank in Piraeus bank).
Kot je znano, sta NLB in Continental banka ob koncu leta 2001 podpisali pogodbo o strateškem partnerstvu, na podlagi katere je slovenska banka takoj delno dokapitalizirala svojo partnerko iz Vojvodine s približno petimi milijoni nemških mark in postala njena 13-odstotna lastnica. V načrtu je bilo, da bo NLB s skupno naložbo v višini 34 milijonov mark do sredine 2002 postala tudi večinska lastnica Continental banke, toda že aprila 2002 so se razmere popolnoma spremenile. Srbska vlada se je namreč lotila reforme bančnega in finančnega sistema, srbska centralna banka pa se je poleg tega zavezala, da bo nase prevzela obveznosti iz naslova t.i. starih deviznih hranilnih vlog in dolgov srbskih podjetij in bank do pariškega in londonskega kluba.
Srbska centralna banka je enajstim bankam, ki so jih obremenjevale omenjene obveznosti (med njimi je bila tudi Continental banka), naložila, da morajo izdati delnice v skupnem znesku, kolikor znašajo njihove obveznosti, te delnice pa so seveda postale državne. Tako je država postala tudi večinska lastnica Continental banke, njen delež v njej pa se je zaradi usklajevanja predpisov oz. sklenjenih sporazumov s pariškim in pozneje londonskim klubom nenehno povečeval. Delež NLB se je seveda temu ustrezno zmanjševal in je zdrsnil na približno dva odstotka.
Kot so tedaj poročali srbski časniki, se je večina prizadetih bank 2002 in 2003 soočila z nekaj krogi konverzije svojih obveznosti v državne delnice. Prvi krog naj bi se nanašal na obveznosti do t.i. starih deviznih varčevalcev ter samo na glavnico dolga do pariškega in londonskega kluba. V drugem krogu naj bi prišla na vrsto konverzija dela obveznosti iz naslova rednih in zamudnih obresti za dolgove do obeh klubov, tretji krog konverzije pa naj bi morale prestati morebitne druge bančne obveznosti.
Država je namreč poskušala priti na sled vsem dolgovom do tujih upnikov, ki jih je prevzela od bank. Posamezne banke naj bi precejšen del svojih obveznosti preprosto izbrisale iz bilanc, praviloma pa naj bi šlo za dolgove, ki so nastali "pod dežnikom" nekdanjih združenih bank in jih ni hotela prevzeti nobena banka, nastala z izstopom iz teh bančnih sistemov.
Continental banka naj bi bila med vsemi najbolj solidna in srbski mediji so že tedaj poročali, da bo morda prišlo najhitreje prav do njene privatizacije in da bodo imeli dosedanji delničarji prednostno pravico pri nakupu večinskega paketa delnic zdaj dejansko državnih bank.
Tedanji guverner centralne banke Mladjan Dinkič, ki je sedaj srbski finančni minister, je takrat prav tako zatrjeval, da bo lahko NLB "kot obstoječi delničar Continental banke pri nakupu njenih delnic uveljavljala prednostno pravico". Toda v razpisu, v katerem država ponuja na prodaj večinski delež v Continental banki in Novosadski banki, prednostna pravica ni omenjena.
Avtor: STA
