<<Nazaj na seznam novic
Upravni odbor GZS podprl obvezno članstvo v zbornici (zbirno)
Čas: 28.10.2004 19:05:00
Ljubljana, 28. oktobra (STA) - Člani upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), v katerem sedijo najvidnejši slovenski gospodarstveniki, so na današnji seji znova obravnavali Strategijo razvoja Slovenije. Kot je pojasnil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič, so razlike med "staro" in novo" vlado glede razvoja Slovenije le delno vsebinske, in sicer na področju privatizacije, razvoja malih podjetij, konkurence in trga dela. Člani odbora so se seznanili tudi s stališčem GZS glede vse glasnejših razprav v zvezi z obveznim članstvom v zbornici. Predsednik GZS Jožko Čuk je pojasnil, da je obvezna članarina posledica odločitve zakonodajalca in ne zbornice same, sicer pa so člani upravnega odbora obvezno članstvo v zbornici podprli.
Kritične pripombe na delo GZS so naravna posledica javnosti dela zbornice, vendar imajo kritike v zadnjem času značilnosti grobih in pavšalnih napadov na delovanje posameznih organov oz. zbornice kot celote. Rdeča nit kritik je predvsem dejstvo, da je članstvo v GZS in s tem tudi članarina obvezna, temu pa se pridružujejo še različni drugi očitki, med drugimi tudi o neuspešnem zastopanju gospodarstva v odnosu do države. Pri mnogih očitkih gre za poenostavljene in enostranske kritike, glede obveznega članstva pa je pomembno dejstvo, da je sedanja organiziranost GZS posledica odločitve zakonodajalca in ne odločitve vodstva ali zaposlenih v GZS, je dejal Čuk in dodal, da trenutna debata o GZS ni debata o članarinah, ampak gre za orodje nekih drugih interesov, v prvi vrsti, da se moč gospodarskega lobija zmanjša.
Argumenti, ki so zakonodajalce vodili k odločitvi o obveznem članstvu v zbornici so temeljili na presoji vsebinskih prednosti in koristi, ki jih ima takšna organiziranost gospodarstva. Tehtno je tudi dejstvo, da ima gospodarska zbornica že 150-letno tradicijo in da so podobno organizirane zbornice v mnogih evropskih državah, tudi v slovenskih najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah, je dejal Čuk in ob tem dodal, da argumenti, ki so vodili k sedanjemu načelu organiziranja zbornice kot javnopravne ustanove in s tem k načelu obveznega članstva, niso mogli kar naenkrat izgubiti svoje teže.
Povsem legitimna pa so vprašanja, kakšna naj bo organiziranost in družbena vpetost gospodarstva, kako bo nanj vplivalo politično odločanje o zakonskih in sistemskih okvirih v Sloveniji in Evropi. Prav zato je popolnoma legitimna razprava o zbornični organiziranosti, ki pa mora biti nujno vsebinska, z jasno analizo vseh posledic posameznih odločitev. V GZS z veseljem spodbujamo razpravo o organiziranosti zbornice, o učinkovitosti in načinu dela organov zbornice in njenih strokovnih služb, vendar je potrebna in upravičena naša zahteva, da se razprava preseli iz polja poenostavljenih pavšalnih kritik na realne vsebinske argumente, je poudaril predsednik GZS.
Člani odbora so podprli obvezno članstvo v zbornici, saj se po njihovem mnenju le tako lahko zagotovi politična in druga neodvisnost zbornice. Zbornica med drugim predstavlja tudi vez gospodarstva z vlado. So se pa člani odbora zavzeli za znižanje stroškov zbornice in njeno preoblikovanje. Med drugimi naj bi zbornica še bolj pomagala podjetjem pri prodoru na tuje trge.
Kot je ob predstavitvi Strategije razvoja Slovenije povedal Šušteršič, je Slovenija relativno dobro razvita država z uspešnimi rezultati tranzicije, vendar so za preboj med najboljše potrebni odločni in temeljiti ukrepi na področjih, kjer imamo največje razvojne slabosti. Prav te ukrepe pa zajema Strategija razvoja Slovenije, ki je v fazi javne razprave. Temu bo sledila priprava osnutka glede na pripombe, nato določanje ciljev in prioritet z novo vlado.
Po Šušteršičevih besedah so cilji, zapisani v strategiji, celoviti, dosegljivi in uresničljivi. Za izvedbo pa bodo potrebna štiri področja soglasja, in sicer na področju učinkovitejše uporabe znanja, učinkovite države, reforme socialne države in integracije ukrepov.
Člani odbora so strategijo podprli, navedli pa so tudi nekaj pripomb. Med drugimi je v strategiji premalo opredeljen razvoj branž v Sloveniji, predvsem smernice, kaj razvijati in kam prodajati, na nekaterih področjih pa je vsebina strategije premalo jasna. Gospodarstveniki so tudi opozorili na povsem neprimeren davčni sistem, med drugim tudi na področju davčnih postopkov in davkov na plače. Ta zakon je eden izmed tistih, ki jih je vlada prehitro sprejela, in sicer brez prave ocene njegovega vpliva na gospodarstvo, so menili.
Davčni sistem v Sloveniji je povsem neustrezen, saj ne privablja investicij, ampak celo stimulira odliv kapitala v tujino. Slovenija bi pri nekaterih rešitvah s področja davčne zakonodaje morala upoštevati izkušnje nekaterih drugih držav, ki jim je v razmeroma kratkem času uspelo privabiti veliko več tujih investicij kot Sloveniji. Med drugimi so predstavniki gospodarstva navedli Slovaško, Češko, Poljsko, pa tudi Nizozemsko.
Odbor je državo okrcal tudi zaradi davčne zakonodaje pri obdavčevanju pretežnih deležev v podjetjih, ki je po njegovem mnenju prestrog. Taki ukrepi destimulirajo nadaljnjo privatizacijo, kar ni dobro za sama podjetja. Zato se je upravni odbor skupaj z vodstvom GZS odločil, da pravni službi zbornice naloži, da ta pregleda možnosti za sprožitev ustavnega spora na ta zakon.
Odbor je strategijo kot pomanjkljivo označil pri področju delovno-pravne zakonodaje, razvoju konkurenčnejšega finančnega sektorja, poleg tega pa po njihovem mnenju tudi ne predvideva reforme zavoda za zaposlovanje.
Avtor: STA
