<<Nazaj na seznam novic
Ministrstvo: Referendum v Dobrovi ne more biti zavezujoč
Čas: 23.12.2008 16:15:00
Ljubljana, 23. decembra (STA) - Potem ko so se prebivalci krajevne skupnosti Dobrova na nedeljskem referendumu izrekli proti zadrževalnikom, se je danes odzvalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki zadrževalnike načrtuje za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane. Referendumska odločitev po njihovem formalno ne more biti zavezujoča.
"Občinski svet lahko razpiše referendum le o vsebinah, ki so predmet splošnih aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti, razen če poseben zakon določa drugače," so poudarili in dodali, da zakon o prostorskem načrtovanju ne omogoča neposrednega odločanja občanov (referenduma) glede načrtovanja prostorskih ureditev na območju občine.
Referendumska odločitev formalno torej po njihovem mnenju ne more biti zavezujoča, temveč je lahko upoštevana le kot pobuda oz. mnenje občanov glede načrtovane prostorske ureditve oz. kot izraz družbene nesprejemljivosti načrtovane prostorske ureditve v lokalnem okolju.
Kot so navedli, postopek priprave državnega prostorskega načrta za zagotovitve poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane poteka v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju. Ta določa, da ima javnost v okviru javne razgrnitve pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta, ministrstvo za okolje in prostor pa te pripombe preuči in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzame stališče, ki ga objavi na svetovnem spletu.
V času javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za zagotovitev poplavne varnosti na omenjenem delu Ljubljane so na ministrstvu prejeli številne pripombe in predloge v zvezi z načrtovanimi ureditvami. "Prejete pripombe bodo natančno proučene, v kolikor se izkaže za potrebno, pa bodo izdelane tudi dodatne strokovne podlage in preveritve, vse s ciljem, da bi bil poseg v prostor kar najbolj sprejemljiv tudi za lokalno skupnost Dobrova-Polhov Gradec in za krajane njihovih naselij," so navedli.
Kot poudarjajo, so vse ureditve v državnem prostorskem načrtu načrtovane s ciljem zagotoviti varnost pred katastrofalnimi poplavami tako v jugozahodnem delu Ljubljane kot v naseljih v občini Dobrova-Polhov Gradec.
Zadrževalnika Razori in Brezje, ki sta načrtovana kot suha zadrževalnika (voda se bo v njih zadrževala krajši čas - nekaj ur - le ob primeru nastopa visokih voda), sta načrtovana na območjih, ki so poplavna tudi danes in kjer, razen kmetijske rabe, druge dejavnosti niso mogoče. Območja omenjenih zadrževalnikov bodo v primeru nastopa stoletnih voda poplavljena tako v primeru, da se območja uredijo kot zadrževalniki, kot v primeru, da se nasipi ne izvedejo.
Da se omenjeni območji uredita kot zadrževalniki, je treba na Razorih zgraditi zemeljski nasip, ki v najvišji točki doseže osem metrov in se izteče v teren, na Brezju pa nadvišati obstoječo cesto Dobrova - Stranska vas za 1,5 metra; nasip ceste bo funkcioniral kot nasip zadrževalnika.
Razen na območju, kjer se bo zgradil zemeljski nasip in bodo zemljišča odkupljena, se raba zemljišč na območju Razorov in Brezja po zagotovilih ministrstva ne bo spreminjala. "Če bi predviden sistem zadrževanja že deloval, bi bilo v zadnjih 20 letih potrebno zadrževanje le enkrat in sicer novembra 1990," so še pojasnili na ministrstvu.
Avtor: STA
