Gospodarska zbornica Slovenije (GZS).
Arhiv STA
Ukrepi, ki jih je minuli teden sprejela vlada, so v pravi smeri, vendar niso zadostni in v gospodarstvu opozarjajo, da so razmere zelo resne in da potrebujejo hitro ukrepanje, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal Hribar Milič.
V kolikor se ne bo razbremenilo tekočega poslovanja gospodarstva, zagotovilo pritoka likvidnostih sredstev, skrajševanje plačilnih rokov, ki jih ima država do gospodarskih subjektov, potem lahko po besedah generalnega direktorja GZS pričakujemo zelo črne scenarije.
V slovenskem bančnem sistemu ni dovolj denarnih virov za tekoče servisiranje gospodarstva, je opozoril in dodal, da zaradi tega narašča nelikvidnost in se zmanjšuje redno poravnavanje obveznosti do bančnega sektorja in med poslovnimi partnerji.
"Ugotovili smo, da so v proračunskih virih predvideli 230 milijonov evrov za financiranje subvencij za skrajšanje delovnega časa," je navedel. Dodal je, da to zadošča za preko 300.000 zaposlenih, in sicer ob predpostavki, da bi vsak zaposleni dobil 720 evrov. Po njegovem država ni sposobna pravočasno izpeljati administrativnih postopkov, ki bodo potrebni za servisiranje, in dodal, da teh sredstev slovensko gospodarstvo v letu 2009 ni sposobno porabiti.
Ob tem ocenjuje, da je v tej vsoti brez ukrepa varčevanja s plačami in drugimi stroški v javnem sektorju, možno pokriti del njihovih zahtev in pričakovanj po vzpodbudah delodajalcem na področju davkov, davčne politike in na področju kritja dela prispevkov za socialno in pokojninsko zavarovanje.
Kot je dejal, sta glavna vzvoda gospodarske rasti v preteklih letih - izvozna aktivnost in domače investicijsko povpraševanje - presahnila. "Ključna parametra sta presahnila, zato ambiciozna napoved, da bomo imeli gospodarsko rast, ki bo presegala en odstotek, vsak dan postaja bolj majava," je poudaril.
Po njegovih ocenah, "smo prešli v razmere, ko večji del slovenskega gospodarstva ne beleži več gospodarske rasti". Ob tem je pojasnil, da gre za nek kvartal, za katerega se ne ve, kako dolg bo. Kot je poudaril, "gremo proti dnu gospodarskih aktivnosti, odboj od dna se bo zgodil nekje v letu 2009, ne vemo pa kdaj bo".
"Ocenjujemo, da prihaja obdobje, ko bo treba sprejemati bistveno radikalnejše reze in poteze v ukrepanju, ne samo pri zagotavljanju likvidnostnih sredstev za delovanje bančnega sistema, ampak da bomo morali tudi na področju posameznih pravic in politik, potegniti zavoro, močno skrčiti svoje poslovanje in zagotoviti, da bo gospodarstvo ostalo konkurenčno," je poudaril.
Hribar Milič vladi predlaga, da zagotovi določeno podporo za nastopanje na tujih trgih v letu 2009 tistim gospodarskih subjektom, ki imajo priložnost, da na teh trgih uspejo. Država po njegovem lahko naredi zelo veliko za hitrejši preboj in internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.
Po njegovem mnenju se gospodarstvo zaveda omejitev, ki jih ima država, zaradi tega ker so različni pritiski na javno porabo tako veliki, vendar je treba po njegovem sprejeti dejstvo, da je treba zmanjšati pritiske na javno porabo.
Ob tem je še dejal, da je v Sloveniji veliko drugih področij, v katerih je v tem trenutku v javnem sektorju prevelika poraba. "Prav v tej racionalizaciji je veliko virov za to, da dobimo tisto, kar je zmanjkalo, ko so se pripravljali ukrepi za razbremenitev gospodarstva, ukrepi za ohranitev delovnih mest," je ocenil Hribar Milič.
Izvršna direktorica za socialni dialog Tatjana Čerin je opozorila na razmere v zdravstvenem sistemu. "Zakon o sistemu plač istočasno z uredbo o dežurstvu in uredbo o napredovanju je predvidel takšno povečanje sredstev, ki bo v nadaljnjih letih, že v drugih polovici 2009, pomenila izgubo. Do leta 2011 je predvideno čez 300 milijonov evrov izgube v blagajni," je dejala. Kot je poudarila, jih skrbi, da bo ta izguba še večja, glede na to, da so po njihovem mnenju nerealno ocenjeni prihodki v zdravstveno blagajno v naslednjih letih.
Ob tem je Čerinova opozorila tudi na problematiko boleznin. V letu 2006 je bilo iz tega naslova 11 milijonov izgubljenih delovnih dni. Ta odstotek se je letos še povečeval, predvidevajo, da bodo boleznine rasle tudi v letu 2009. Kot je dejala, je zdravstvena stroka opozorila, da se v kriznih časih delavci, ki jim grozi stanje presežnega delavca oz. kjer se razmere v gospodarskem subjektu zaostrujejo, radi poslužujejo koriščenje bolniške odsotnosti.
Avtor: STA
