<<Nazaj na seznam novic
Odbor za finance skozi vladne ukrepe za boj proti krizi
Čas: 22.12.2008 14:05:00
Ljubljana, 22. decembra (STA) - Odbor DZ za finance je pred izredno sejo DZ pripravil besedili novel zakonov o davčnem postopku in o dohodnini ter se seznanil z ukrepi vlade v izogib in ublažitev negativnih vplivov svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo. Opozicija meni, da gredo ukrepi v pravo smer, a so nezadostni, zato predlaga dodaten nabor ukrepov.
Minister za finance Franc Križanič je pojasnil, da so ukrepi, ki jih je minuli četrtek sprejela vlada, prvi v nizu in so sestavljeni iz dveh sklopov. Gre za nabor finančnih ukrepov, drugi sklop pa se nanaša na odpravo posledic krize v realnem sektorju. Po njegovih besedah bi bil pri slednjih najbolj ugoden ukrep začasno znižanje prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pa so socialni partnerji zavrnili. Tako je vlada prilagodila več ukrepov, s katerimi bo slovenska razvojna in ekonomska politika omogočila prestrukturiranje slovenskega gospodarstva.
Po Križaničevih besedah je v načrtu tudi spopad s tretjim valom krize, ki se ga bo treba lotiti, ko bodo podjetja dejansko zapadla v manjšo likvidnost.
Kot je povedal Andrej Vizjak (SDS), je sklic izredne seje povzročil, da so se stvari premaknile, saj je vlada minuli četrtek sprejela nabor ukrepov za boj proti krizi. To je po Vizjakovih besedah dobro, a opozicija pogreša konkretne ukrepe, ki bi "propulzivnemu gospodarstvu dali ustrezen kisik, da to krizo izkoristi kot izziv". "Ukrepe pozdravljamo, a so ti nezadostni," je poudaril Vizjak.
Opozicija je tako predlagala, da DZ pozove vlado k takojšnjemu oblikovanju dodatnih ukrepov, kot so skrajšanje plačilnih rokov države, skrajšanje roka za vračilo preplačanega davka na dodano vrednost, dvig meje za upoštevanje normiranih odhodkov z 42.000 na 100.000 evrov itd., predvsem pa znižanje davčnih stopenj in investicijske olajšave.
Radovan Žerjav (SLS) je pristop vlade, ki po njegovih besedah z izjavami nekaterih ministrov ustvarja psihologijo, ocenil kot napačen. "Ni dobro, da se kriza dramatizira," je poudaril in dodal, da bi se vlada krize morala lotiti bolj ambiciozno. "Ukrepi gredo v pravo smer, a so premalo robustni, premalo močni," je dejal Žerjav. Najboljši odgovor bi bila po njegovem mnenju kombinacija olajšav za investicije in zmanjšanja prispevnih stopenj.
Odbor kljub vztrajanju opozicije tega predloga ni podprl. Po besedah Vilija Trofenika (Zares) so ukrepi ustrezni, ne gre pa že zdaj ocenjevati, če so zadostni. Robustni ukrepi, ki si jih želi opozicija, so brez rebalansa proračuna besedah neodgovorno dejanje, je dejal.
Da bi bilo prehitro ukrepanje lahko zaradi dnevnega spreminjanja razmer nevarno, pa je opozoril Matjaž Han (SD). "Kaj je pravi čas v tej krizi, je veliko vprašanje, ker se razmere dnevno spreminjajo. Če bi bila vlada prehitra z ukrepi, bi lahko celo krenila v napačno smer," je poudaril. Matevž Frangež (SD) pa je dodal, da je treba na krizo odgovoriti s čim bolj razvojno politiko.
Odbor je tako sklenil, da so ukrepi raznovrstni in kakovostni ter podprl sklep, da DZ vlado pozove, da mu izčrpno in tekoče poroča o dogajanju in posledicah finančne in gospodarske krize na tisto dogajanje in posledice, ki vplivajo na slovensko gospodarstvo.
Odbor za finance je pripravil tudi besedili novel zakonov o davčnem postopku in o dohodnini. S spremembami zakona o davčnem postopku se bo zagotovilo tekoče zmanjšanje davčne obremenitve pravnih oseb s tem, da se bo pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 lahko upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto - to je 21 odstotkov - in ne letošnja, ko znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini oz. jim ne bo treba vračati preveč vplačanih davkov. Likvidnostni učinek tega ukrepa za podjetja naj bi znašal približno 115 milijonov evrov. Z novelo zakona o dohodnini pa se zvišujejo olajšave za vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj za samostojne podjetnike ter olajšave za investicije na kmetijskih gospodarstvih.
Medtem ko veljavni zakon o dohodnini omogoča zavezancem, ki opravljajo dejavnost, da 20 odstotkov investiranega zneska uveljavijo kot investicijsko olajšavo, pri čemer ta ne sme znašati več kot 10.000 evrov dve zaporedni leti, pa se po predlogu novele zakona investicijska olajšava zvišuje na 30 odstotkov investiranega zneska, hkrati pa se ukinja omejitev v absolutnem znesku.
Člani odbora pa so na predlog poslanskih skupin koalicije črtali predlog o zvišanju davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj z 20 na 40 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Samostojni podjetniki bodo z uveljavitvijo novele zakona razbremenjeni za 50 milijonov evrov.
Avtor: STA
