Statistični urad RS.
Arhiv STA
Finančne družbe delujejo kot finančni posredniki in so imele v obdobju od leta 2000 do 2006 finančni presežek - ta je bil sorazmerno nizek, kar je za ta sektor značilno. V letu 2007 so finančne družbe prvič ustvarile primanjkljaj; ta je bil deloma posledica uvedbe evra. Banka Slovenije je začela plačevati v rezerve Evropske centralne banke, v plačilni bilanci pa je to knjiženo kot obresti v tujino.
Bruto investicije v osnovna sredstva nefinančnih družb in sektorja država so v obdobju od leta 2000 do leta 2007 presegle varčevanje, kar pomeni, da sta se oba omenjena sektorja v celotnem obdobju neto zadolževala.
Stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU-27, po ugotovitvah statističnega urada pokaže, da je bila ta v celotnem obdobju 2000-2007 občutno nad povprečjem EU-27. Tudi v primerjavi z območjem z evrom je bila Slovenija v omenjenem obdobju nad njegovim povprečjem, le leta 2003 je bila stopnja varčevanja v Sloveniji s 14 odstotki nižja od povprečja v območju z evrom, kjer je to 14,5 odstotka.
Večino dodane vrednosti so v omenjenih sedmih letih v Sloveniji ustvarile nefinančne družbe, in sicer v povprečju približno 58 odstotkov, precej manj, 20 odstotkov, pa gospodinjstva. Država je v povprečju ustvarila 17 odstotkov dodane vrednosti.
V povprečju se je dobrih 68 odstotkov nacionalnega dohodka preneslo v sektor gospodinjstva. Kot navaja statistični urad, se večina dodane vrednosti, ustvarjene v nefinančnih in finančnih družbah ter v sektorju država, v obliki plač in socialnih prispevkov delodajalcev prenese v gospodinjstva. Ta se ob prerazdelitvi dohodka zmanjša za davke, plačila socialnih prispevkov in druge transferje, ki se pretežno plačujejo državi.
Avtor: STA
