Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Arhiv STA.
Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča gredo predstavljeni ukrepi v pravo smer. Država bo pomagala tam, kjer so prisiljeni skrajševati delovni čas, da bi delavce zaščitili pred odpuščanji, je povedal po seji. Po predlogu zakona o odlogu plačevanja prispevkov v letu 2009 ter subvenciji za sofinanciranje skrajšanega delovnega časa bodo delodajalci v primerih, ko so prisiljeni skrajšati delovni čas s 40 na 36 ur, prejeli subvencije v višini najmanj 60 evrov na delavca. "Mi predlagamo zvišanje tega zneska, da dobili večje jamstvo, da ne bo prišlo do odpuščanj v podjetjih," je dejal Semolič.
Država bo podjetjem, ki bodo skrajševala delovni čas, ponudila subvencije pod določenimi pogoji, npr. da podjetje ne odpušča delavcev ter ne izplačuje nagrad, je povedal Semolič. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je vlada upoštevala pripombe sindikatov ter med ukrepe ni uvrstila sprva predlaganega subvencioniranja socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič nasprotno meni, da bi lahko našli prostor tudi za ta ukrep. "Celo ocenjujemo, da je še nekaj prostora v proračunu za leto 2009," je dejal. Glede predstavljenih ukrepov je tudi on menil, da gredo v pravo smer, čeprav je gospodarstvo po njegovih besedah pričakovalo več. Obseg sredstev - skupaj z že sprejetimi ukrepi gre za 800 milijonov evrov - je po oceni GZS premajhen. "Zato so tudi nekatere možnosti, denimo pri subvencioniranju prispevkov delodajalcev ali pa pri olajšavah za investicije, še neizkoriščene," je dejal.
V Obrtno podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so nezadovoljni s predlaganimi davčnimi olajšavami izključno za samostojne podjetnike. "Mislimo, da je treba segment malega gospodarstva jemati v celoti in dati enako spodbudo investiranju iz dobička tudi mikro in malim podjetjem," je povedal generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny ter spomnil na odločitev vlade, da zavrne predlog o zvišanju investicijske olajšave v zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb. Prav tako zavrnjeno znižanje splošne davčne stopnje se OZS trenutno ne zdi nujno, pomembno je le, da se omogoči reinvestiranje dobička, kar je luč rasti v mikro in malih podjetjih, je poudaril Pšeničny.
Tako minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari kot tudi premier Borut Pahor sta v četrtek zvečer po sprejemu ukrepov poudarila, da gre le za prvega v nizu ukrepov v boju zoper krizo. "Že v začetku prihodnjega leta bo verjetno treba sprejeti nove," je dejal Pahor, socialni partnerji pa že imajo pripravljene nekatere predloge. Semolič je tako predlagal spremembe v vodstvih nekaterih podjetij, ki jim primanjkuje znanja, zato jim niti dodaten kapital ne bi mogel pomagati. Hribar Milič pa je izrazil željo, da bi bila Slovenija res uspešna pri črpanju evropskih sredstev, v gospodarstvu si želijo tudi dodatnih davčnih olajšav in več subvencij, ki bi bile ciljno usmerjene v skupine tistih podjetij, ki imajo priložnost na trgih.
Hribar Milič je še predlagal, naj se izvajanje reforme plač v javnem sektorju vsaj za nekaj mesecev zamrzne. Izračuni so pokazali, da bo v letu do dveh v zdravstvenem sektorju prišlo do velikega primanjkljaja, ki ga ne bo mogoče pokriti drugače kot z dodatnim zajemom iz gospodarstva, je opozoril. Temu nasprotuje sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Drago Ščernjavič, ki meni, da delodajalci nimajo pravice do takšnih pozivov. "Po šestih letih odrekanja zvišanju plač v javnem sektorju to odločno zavračam," je dejal ter predlagal, naj se znižajo in zamrznejo plače ter odpravijo bonitete zaposlenim po individualnih pogodbah.
DZ bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize obravnaval na izredni seji v ponedeljek, ki je bila sicer sklicana na zahtevo opozicijskih poslanskih skupin SDS, SLS in SNS, ki so želele razpravljati o po njihovem mnenju prepočasnem ukrepanju vlade v izogib in za blažitev negativnih vplivov svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo.
Avtor: STA
