Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Arhiv STA
Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.
"Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985," je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil.
Prizadeta bosta predvsem menjava s tujino in investicije. "Za Slovenijo bo leto 2009 eno najslabših po osamosvojitvi, če izvzamemo tranzicijsko šok," je menil Vasle. Po panogah sta najbolj prizadeta industrija in gradbeništvo, obe panogi naj bi v letu 2009 po prenovljeni jesenski napovedi zabeležili negativno realno rast, in sicer naj bi industrija nazadovala za 0,3 odstotka, gradbeništvo pa za 5,5 odstotka.
Izvoz naj bi se letos namesto prej napovedanih 6,6 odstotka povečal za 5,8 odstotka, prihodnje leto pa se bo prvotno predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka. Na uvozni strani je napoved gibanj podobna: letos naj bi se okrepila za 6,6 odstotka (prej 6,9 odstotka), prihodnje leto pa za skromnih 0,5 odstotka (prej štiri odstotke).
Državna potrošnja bistvenih sprememb po napovedih Umarja ne bo doživela. Letos naj bi se okrepila za 3,9 odstotka, prihodnje leto pa ostala pri napovedani 2,2-odstotni rasti. Večje spremembe Umar pričakuje pri rasti zasebne potrošnje. Ta naj bi letos znašala 3,4 odstotka (prej 4,5 odstotka), v letu 2009 pa naj se povečala za 2,8 odstotka (prej 3,5 odstotka).
Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto glede na prenovljeno napoved urada celo nazadoval, in sicer za 2,2 odstotka, septembra pa je urad pričakoval 1,3-odstotno rast. Letos naj bi se rast investicij zaustavila pri sedmih odstotkih (prej 8,8-odstotna rast).
"Zniževanje investicij je bilo pričakovano, dodatna dejavnika pa sta upadanje povpraševanja ter zaostreni pogoji financiranja," je opozoril Vasle.
Po prenovljeni jesenski napovedi Umarja naj bi inflacija letos na medletni ravni znašala 2,2 odstotka, kar je 3,1-odstotne točke manj od napovedi, ki jih je urad pripravil septembra. V letu 2009 naj bi bila inflacija triodstotna, s čimer je urad svojo prvotno jesensko napoved znižal za 0,6 odstotne točke. V prvem polletju 2009 Umar celo pričakuje, da se bo zaradi nizkih cen nafte inflacija na medletni ravni spustila pod cilj ECB, ki se giblje okoli dveh odstotkov.
Zaostrovanje razmer v svetovnem gospodarstvu in ohlajanje slovenskega gospodarstva bo vplivalo tudi na gibanja na trgu dela. Umar napoveduje, da se bo število registriranih brezposelnih, ki naj bi se konec letošnjega leta ustalilo pri 65.200, v prihodnjih letih povzpelo za približno 15.000.
Stopnje registrirane brezposelnosti naj bi leta 2009 tako po najnovejših ocenah Umarja znašala 7,7 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več od njegovih septembrskih predvidevanj. Stopnja zaposlenosti pa naj bi se v letu 2009 znižala za 1,3 odstotka.
Eno ključnih makrekonomskih tveganj v letu 2009 je po mnenju Vasleta predvidena rast plač, ki bodo skupno rasle hitreje od produktivnosti. Medtem ko naj bi se rast plač v zasebnem sektorju prilagodila spremenjenim razmeram in v letu 2009 nominalno znašala tri odstotke, je v javnem sektorju glede na dogovor s sindikati slika drugačna. Umar napoveduje 9,9-odstotno rast, čeprav bodo uskladitve zaradi nižje inflacije manjše.
Tekoči račun plačilne bilance naj bi letos zabeležil primanjkljaj v višini visokih 6,1 odstotka BDP, za leto 2009 pa Umar pričakuje umirjanje gibanj, saj naj bi bilo razmerje med izvozno-uvoznimi cenami ugodnejše. Leto 2009 naj bi tako Slvoenija sklenila s primanjkljajem v višini 4,2 odstotka.
Glede ukrepov, ki jih je v četrtek sprejela vlada, Vasle meni, da bodo v primeru učinkovanja lahko pripomogli k zmanjševanju upočasnjevanja gospodarske rasti. Kot je poudaril, se je finančna kriza začela v finančnem sektorju, zato v uradu menijo, da je ključno zagotoviti pogoje za vrnitev financiranja v čim bolj normalne okvire; pri tem je omenil ukrepe, povezane s SID banko in finančnim sektorjem. Ostali ukrepi pa so po njegovih besedah povezani s tem, kar je "sprejemljivo za socialne partnerje".
V letu 2007 je gospodarska rast v Sloveniji znašala 6,8 odstotka, leto prej pa 5,7 odstotka.
Na uradu so naredili tudi dodatne simulacije za primer bistvenega poslabšanja gospodarske rasti v svetu od pričakovanega. "Če bi se gospodarska rast pri vseh gospodarskih partnericah upočasnila še za odstotno točko bolj od trenutnih pričakovanj, bi v Sloveniji upočasnitev znašala pol odstotne točke," je povedal Vasle. Izvoz oz. uvoz bi se znižal za dodatno odstotno točko, zasebna potrošnja približno dve odstotni točki, investicije pa za približno eno odstotno točko.
Avtor: STA
