<<Nazaj na seznam novic
Gospodarska gibanja: Recesija na tujem se že čuti v menjavi blaga
Čas: 19.12.2008 10:49:00
Ljubljana, 19. decembra (STA) - Recesijo na zunanjih trgih je bilo oktobra že čutiti v blagovni menjavi. Izpad menjave z EU po pričakovanjih delno nadomešča rast menjave z nečlanicami unije, a skupni blagovni primanjkljaj pospešeno raste in se na letni ravni približuje desetim odstotkom BDP, opozarja Ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete.
Medtem ko je skupno domače trošenje septembra še močno poraslo, pa je v novembrskih pričakovanjih že vidno veliko pešanje povpraševanja, ugotavlja inštitut v novi številki publikacije Gospodarska gibanja. V trgovini na drobno so tako pričakovane prodaje prejšnji mesec prvič po letu 2005 padle pod dolgoročno povprečje, le 55 odstotkov anketiranih v trgovini na drobno še pričakuje večje prodaje v naslednjih treh mesecih.
Navkljub opaznemu poslabšanju pa je pričakovano krčenje prodaje v Sloveniji še vedno manjše od pričakovanega poslabšanja prodaj v EU, kjer kar 60 odstotkov anketiranih ocenjuje, da se bo prodaja v naslednjih treh mesecih zmanjšala. Podjetja iz predelovalne dejavnosti so najbolj soočena s hitrostjo krčenja izvoznega povpraševanja, zato ne preseneča, da so njihova pričakovanja o povpraševanju najslabša. Manjše izvozno povpraševanje pričakuje kar 70 odstotkov anketiranih.
Oktobra je bilo recesijo na tujih trgih že čutiti v blagovni menjavi. Razvidna je tudi zamuda v prihodu recesije iz razvite EU v Slovenijo ter njenem zaznavanju, saj se uvoz umirja manj kot izvoz. Medtem ko se je obseg uvoza v prvih desetih mesecih povečal za 10,7 odstotka, se je desetmesečni izvoz le še za 5,1 odstotka.
Gospodarska klima je novembra dosegla najnižjo raven od konca 90. let. Na to je vplivalo predvsem zmanjšanje zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih; najnižje ravni sta dosegla tudi ocena proizvodnje in naročil, najvišjo raven v preteklih letih pa so dosegle ocenjene zaloge. Tesna navezanost na razviti del EU bi ob nadaljevanju recesije v uniji lahko v naslednjem letu tudi v Sloveniji povzročila krčenje obsega BDP, opozarjajo Gospodarska gibanja.
Po prekinitvi v septembru se je oktobra nadaljevalo hitro zmanjševanje obsega industrijske proizvodnje. Gradbeništvo se je septembra še naprej dobro držalo, slabše je šlo turizmu, rast v prometnih panogah pa se je zmanjševala.
Kriza do septembra še ni prizadela zaposlovanja; rast števila zaposlenih se je nadaljevala, povečalo se je tudi število samozaposlenih. Oktobrski podatki o brezposelnosti pa že kažejo zasuk na trgu dela: povečalo se je število iskalcev zaposlitve, zvišala stopnja anketne brezposelnosti, na novo se je zaposlilo manj delavcev, podjetja so prijavila manj prostih delovnih mest.
Enkratni padec cen naftnih derivatov je zakril precejšnjo paleto decembrskih podražitev - predvsem obleke in obutve, hrane ter električne energije. Umirjanje cen proizvodov pri proizvajalcih zaostaja za umirjanjem življenjskih stroškov, kar po oceni inštituta le potrjuje, da povpraševanje hitro peša.
Čeprav so plače septembra ostale nespremenjene, pa se je medletna rast precej povečala. Inštitut zato opozarja, da bosta opazna letošnja pospešitev naraščanja plač in stroškov dela v naslednjem letu povzročila še večji dvig enotnih stroškov kot sicer, padanje gospodarske aktivnosti pa bo to naraščanje še okrepilo.
Ob tem se Gospodarska gibanja sprašujejo, ali je pešanje aktivnosti že začelo zmanjševati javnofinančne prihodke. Novembra so se prihodki javnofinančnega sektorja zmanjšali za 8,5 odstotka, prihodki od domačih davkov na blago in storitve pa celo za četrtino. Zaradi običajnih zelo velikih premikov v časovnici plačil pri teh davčnih oblikah je sicer težko reči, ali je tako drastičen padec javnofinančnih prihodkov že znak pešanja aktivnosti oz. v kolikšni meri zajema prihajajoče padanje aktivnosti.
Kreditni zastoj v tujini se je po avgustu močno zaostril. Kljub temu se rast kreditov v Sloveniji tudi oktobra še ni opazno zaustavila, krediti gospodarstvu so na letni ravni porasli za 16,6 odstotka, prebivalstvu pa za skoraj 24 odstotkov. Pri prebivalstvu se dinamika rasti kreditov celo pospešuje.
Primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance znaša po treh četrtletjih 1,66 milijarde evrov, do konca leta pa se bo približal dvema milijardama evrov oz. blizu šestim odstotkom BDP. To je absolutno in relativno največje neravnotežje v gospodarskih odnosih samostojne Slovenije s tujino, navajajo strokovnjaki z Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete, ki menijo, da bi moral biti eden od osnovnih ciljev ekonomske politike tudi v recesiji odprava tega primanjkljaja.
Avtor: STA
