Seja Ekonomsko socialnega sveta, na kateri je predsednik vlade Borut Pahor predstavil paket ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske negotovosti.
Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič in predsednik KSS Pergam Dušan Rebolj.
Kot je po več kot triurni seji, ki je popoldne potekala v Ljubljani, pojasnil Gaspari, bodo v petek skušali na seji ESS socialne partnerje dodatno seznaniti z gradivi, ki jih vlada pripravlja in pojasniti razloge za izbor ukrepov, ki imajo po oceni vlade največji učinek na zaposlenost in gospodarsko rast.
Med predlogi ukrepov, ki jih je danes vlada predstavila socialnim partnerjem, je Gaspari kot bistvene izpostavil ukrepe za zagotovitev preživetja izvoznega gospodarstva ter ohranitev konkurenčnosti na trgih.
Vlada predlaga začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki bi ga nadomestila država iz proračuna. To je po njegovih besedah "najbolj direktna likvidnostna pomoč podjetjem". Po vladnem predlogu naj bi zaživela februarja.
"Če ne bo ustreznega soglasja socialnih partnerjev za določene zakonske projekte, bo treba razmisliti o alternativah. Vendar veliko prostora za različne ukrepe od teh, ki smo jih predlagali, ta trenutek ni," je dejal Gaspari. Nihče ne ve, kako se bo kriza razvijala, zato mora država po Gasparijevih besedah ohraniti nekaj manevrskega prostora za naprej.
"Poslabševanje razmer v Evropi se nadaljuje, predvsem v naših glavnih partnericah, razmere na Hrvaškem so zelo zaskrbljujoče, kar lahko vpliva na naše gospodarstvo," je opozoril.
Vrednost predlaganih ukrepov znaša približno odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Skupaj z ukinitvijo davka na izplačane plače ter znižanje davčnih stopenj pri davku na dobiček pravnih oseb se teža ukrepov v letu 2009 giblje okoli dveh odstotkov BDP, je dejal. Po izračunih ministrstva za finance bi bil ob uveljavitvi predlaganih ukrepov primanjkljaj v letu 2009 okoli 2,8 odstotka BDP, kar je blizu maastrichtskega merila treh odstotkov.
Ob sprejetih ukrepih na finančnem področju, ki bankam omogočajo dostop do virov refinanciranja ter izvajanje posojilne aktivnosti, bodo sprejeti še dodatni ukrepi, predvsem prek Slovenske izvozne in razvojne banke (SID Banka). Gre predvsem za refinanciranje izvoznih poslov, zavarovanje pred tveganji na trgih, kjer slovenska podjetja podjetja iščejo priložnosti, kot so Rusija in države z območja bivše Jugoslavije.
Vlada naj bi s sredstvi aktivno posredovala tudi na področju politike zaposlovanja, je napovedal Gaspari. Gre za posebej občutljivo področje, saj se razmere zaradi nedelovanja države tu najhitreje poslabšajo, je menil. Vlada namerava okrepiti dinamiko porabe kohezijskih in proračunskih sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja.
Vlada bo tako v četrtek sprejemala ukrepe, ki ne zahtevajo zakonskih sprememb. Gre za prerazporeditve sredstev v proračunu ter določitev finančnih virov za dodatne izdatke. V petek bo nadaljevala razpravo na ESS o morebitnih zakonskih spremembah in se odločila, kako nadaljevala postopke v DZ.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič je po seji ocenil, da gre pri ukrepih za zelo resen projekt, ki ne dopušča nedvoumnosti. Zato so sindikati imeli tudi veliko vprašanj, ki so zaenkrat še brez odgovorov. Najpomembnejše vprašanje za sindikate je nelikvidnost gospodarstva, ker je praktično blokiran bančni sistem, je dejal Semolič. Sindikati so "občutljivi na predloge", ki se zadevajo prispevke delodajalcev za pokojninsko blagajno.
Po njegovih besedah opozarjajo, da je to edina blagajna, ki dobro funkcionira kljub krizi. Neselektiven poseg z zniževanjem prispevnih stopenj za tri odstotne točke tudi za podjetja, ki pomoči ne potrebujejo, pa bi pomenilo, da bi prišlo do odlivanja teh sredstev za pokojnine v kapital oz. dobičke. Tega bonusa bi bili deležna tudi tista podjetja, kjer so lastniki tujci, in bi se del dobičkov zagotovo prelival v tujino.
Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je dejal, da se v sindikatu zavzemajo za kombinacijo ukrepov na področju davčnih olajšav (za investicije podjetij) in ukrepov za ohranitev delovnih mest, z znižanjem prispevkov. Vendar ob pogoju, da se pravice delavcev ne zmanjšujejo. Če pa za kombinacijo teh ukrepov ni prostora v proračunu, je Rebolju bližji ukrep, naravnan za ohranitev delovnih mest.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh je ocenil, da je seja ESS nakazala, da se vsi socialni partnerji zavedajo nujnosti ukrepov. Ob tem pa je poudaril, da ni pričakovati povsem enotnega pogleda socialnih partnerjev na razmere. Kljub temu pa je zdajšnja pot prava, saj nujno potrebujemo ukrepe, in to hitro. Zato pa bo včasih potrebno žrtvovati tudi nekaj demokracije, je ocenil. Kot pomembne je ocenil ukrepe, ki znižujejo prispevke za socialno varnost, vendar so ti bolj "pisani na kožo" večjim družbam kot malim.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je kot ključno izpostavil zagotovitev likvidnosti gospodarstva. "Žal smo bili seznanjeni, da državi na mednarodnih finančnih trgih ni uspelo dobiti dovolj sredstev, da bi lahko zagotovili likvidnost na davčnem, delovnopravnem področju, razhajali smo se tudi, ali dati olajšave pri prispevkih iz naslova plač ali pri razvoju oz. investicijah," je dejal. Gospodarstveniki si želijo uveljavitev ukrepov s 1. januarjem 2009, za kar so po mnenju Hribar Miliča "realne možnosti", težava pa je pomanjkanje likvidnosti.
Avtor: STA
