<<Nazaj na seznam novic
GZS: Odločitev EP glede delovnega časa v Sloveniji ne bo imela posledic
Čas: 17.12.2008 17:52:00
Ljubljana, 17. decembra (STA) - Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so sporočili, da zavrnitev sprememb direktive o delovnem času v Evropskem parlamentu za Slovenijo ne bo imela neposrednega vpliva. Obenem poudarjajo, da v trenutnem kriznem obdobju ne vidijo potrebe po daljšanju delovnega časa, temveč se gospodarstvo srečuje z vprašanjem krajšanja delovnega časa.
Po navedbah GZS je tematika delovnega časa urejena v zakonu o delovnih razmerjih, za zdravniško službo pa je tematika delovnega časa urejena v posebnem zakonu, zakonu o zdravniški službi.
Obenem poudarjajo, da trenutna direktiva iz leta 1993 in dopolnjena leta 2000 omejitve navzgor ne določa, zato je ob upoštevanju 48-urne omejitve in obveznih minimalnih odmorov in počitkov (24 ur tedenskega počitka in 11 ur dnevnega počitka) maksimalni delovni teden lahko dolg tudi do 78 ur.
Zavrnitev sprememb direktive po trditvah GZS na slovensko gospodarstvo ne bo imela neposrednega vpliva, saj je po slovenski zakonodaji maksimalni delovnik 40 ur na teden, v primeru nadurnega dela 48 ur na teden in v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa 56 ur na teden.
Tematika delovnega časa v zdravstvenem sektorju, zaradi katere so članice v zadnjih letih uveljavljale pravico do izjeme od 48-urnega tedenskega delovnika, je po navedbah GZS ustrezno urejena v zakonu o zdravniški službi.
Zaradi parlamentarnega ne direktivi bodo imele po prepričanju zbornice največ težav države članice EU, v katerih bistveno primanjkuje zdravstvenega kadra oziroma tiste, ki ob pogojih obstoječe direktive in upoštevajoč prakso Sodišča Evropskih skupnosti ne bodo mogle zagotavljati 24-urnega delovnika v javnem zdravstvenem sistemu.
Sodišče Evropskih skupnosti je leta 2000 in 2003 v dveh primerih presodilo, da bi morali delodajalci celoten čas dežurstva, aktiven in neaktiven, šteti v delovni čas. Da bi se članice, ki tega pravila v nacionalnih zakonodajah ne uveljavljajo, izognile postopku zaradi kršitve prava EU, so podprle predloge o ohranitvi izjem in delitvi dežurstva na aktiven in neaktiven del, pri čemer se neaktivni del ne bi štel v delovni čas..
Obenem v GZS poudarjajo, da v trenutnem obdobju gospodarske krize v Sloveniji ne vidijo potrebe po daljšanju delovnega časa, temveč se gospodarstvo srečuje z vprašanjem krajšanja delovnega časa in s tem povezanih posledic.
Evropski parlament je danes med drugim z veliko večino zavrnil ohranitev odstopanj od 48-urnega delovnega tedna pod določenimi pogoji. Poslanci so izglasovali tudi druga dopolnila k predlogu držav članic. Tako so podprli predlog, da se vsa dežurstva, tako aktivna kot neaktivna, štejejo v delovni čas.
O direktivi o delovnem času bo tako potreben spravni postopek med parlamentom in Svetom EU, ki združuje članice unije. V okviru spravnega postopka imata obe instituciji največ osem tednov za sklenitev dogovora, še osem tednov pa imata, da dogovor potrdita. Zaradi razlik v stališčih so možnosti za dogovor precej majhne.
Avtor: STA
