Sestanek predsednikov parlamentarnih strank in poslancev narodnih skupnosti, ki ga je sklical predsednik vlade Borut Pahor.
Državni zbor bo prihodnji ponedeljek, kot je znano, na zahtevo opozicije razpravljal o ukrepanju vlade v izogib in za blažitev negativnih vplivov svetovne finančne in gospodarske krize na slovensko gospodarstvo. Pred tem o ukrepih danes razpravlja Ekonomsko-socialni svet in Pahor pričakuje, da bodo nekatera vprašanja po srečanju socialnih partnerjev ostala odprta.
Vlada bo zato paket ukrepov v četrtek dopoldne dala še v preučitev gospodarskemu strateškemu svetu, ki bo o njih podal svoje mnenje, nato pa jih bo dokončno oblikovala krizna skupina ministrov, ki jo sestavljajo ministri za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, za finance Franc Križanič, za gospodarstvo Matej Lahovnik, za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik ter za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.
Predsednik SDS Janez Janša je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad tem, da namerava vlada do ponedeljkove seje državnega zbora predlagati konkretne ukrepe oziroma zakone za spopad s posledicami gospodarske krize. "Tako nastaja priložnost, da ne razpravljamo o zamudi, ampak o konkretnih ukrepih, ki bodo predlagani," je povedal. Za SDS je po Janševih besedah večina ukrepov, s katerimi jih je na kratko seznanil minister za finance, sprejemljivih. Do razhajanj pa bo prihajalo, tako Janša, pri vprašanju znižanja davkov na dohodek pravnih oseb in davčnih olajšav.
V SDS bodo sicer vztrajali na stališču, da so tudi v tem trenutku, ko je sicer potrebno blažiti posledice gospodarske krize, potrebni ukrepi, ki bodo imeli tudi dolgoročne učinke, saj nihče ne ve, koliko časa bo kriza trajala. Ti ukrepi bodo po Janševih besedah "ob tem, ko rešujemo socialne probleme, ko rešujemo obstoječa delovna mesta, postavili možnosti za to, da nastanejo tudi nova delovna mesta, da se Slovenija razvija in prestrukturiranje nadaljuje". Zato v SDS pričakujejo, da bodo vladni ukrepi na četrtkovi seji dopolnjeni s temi razvojnimi ukrepi.
Po pojasnilih prvega moža stranke Zares Gregorja Golobiča je pomembno to, da so na današnjem sestanku dorekli, da kriza ne sme biti priložnost za debato, "ki bo strankarsko prestižna, ki se bo ukvarjala s takšnim ali drugačnim skorajda predvolilnim slikanjem realnosti, preteklosti ali prihodnosti". "Situacija je resna, ne samo v Sloveniji, tudi drugod, vlada je po svojih močeh pripravila oziroma končuje svoj predlog ukrepov," je še nanizal Golobič in dodal, da bo debata, ki bo o teh ukrepih vodena argumentirano v parlamentu, dobrodošla, če bo taka.
"Vlada je pripravljena prisluhniti," je dejal in dodal, da si na ta način "lahko obetamo, da bo težko leto, ki je pred slovensko politiko in družbo v celoti, razbremenjeno vsaj političnih potez in iracionalnosti, ki bi lahko še otežile siceršnjo situacijo". Pri tem je izpostavil pomen razvojne komponente in dolgoročne vizije pri prestrukturiranju podjetij oziroma tehnološkega prestrukturiranja v tako imenovano nizkoogljično družbo, izzivom, pred katerim je bil ves svet še pred finančno krizo. "To v teh ukrepih ni prezrto in pozabljeno," je povedal.
Predsednik SLS Bojan Šrot pa je dejal, da v stranki podpirajo večino ukrepov za blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Hkrati je navedel, da se v SLS zavzemajo za kombinacijo ukrepov znižanja prispevnih stopenj in olajšav za tehnološko prestrukturiranje. Predlagajo, da bi bile tega začasnega ukrepa zaenkrat deležne zgolj delovno intenzivne panoge, kjer grozi tudi največja izguba delovnih mest. Tako bi bilo manjše število upravičencev in bi bilo več sredstev na voljo še za olajšave z naslova tehnološkega prestrukturiranja.
Avtor: STA
