Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet.
Arhiv STA
Svet ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju znižal ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka, kar je bilo tretje v dveh mesecih in obenem največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja.
Pred tem je Svet ECB na novembrskem zasedanju znižal ključno obrestno mero za območje evra s 3,75 na 3,25 odstotka, 8. oktobra pa je ECB skupaj z ameriško centralno banko Federal Reserve in centralnimi bankami iz Velike Britanije, Kanade, Švice in Švedske ključno obrestno mero znižala s 4,25 na 3,75 odstotka.
Že pred njim so nekateri drugi guvernerji centralnih bank v območju evra skušali umiriti pričakovanja finančnih trgov in gospodarstva, ki zaradi vse bolj zaostrenih gospodarskih razmer v območju evra - to je prvič v svoji zgodovini zdrsnilo v recesiji - in skokovitega padca inflacije, ki se je novembra v primerjavi z rekordno štiriodstotno vrednostjo julija skoraj prepolovila, upajo na vnovično omilitev monetarne politike.
"O tem nimam ničesar za reči," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP tokrat zatrdil Trichet, ki se v skladu s svojo uveljavljeno prakso izogiba kakršnim koli konkretnim napovedim glede prihodnjih ukrepov monetarne politike.
ECB sicer napoveduje, da se bo inflacija v evrskem območju prihodnje leto še dodatno upočasnila in bi bila le še med 1,1 in 1,7 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana stopnja inflacije v prihodnjem letu le 1,4 odstotna. To je precej pod srednjeročnim ciljem ECB, ki je blizu vendar pod dvema odstotkoma.
Vse to naj bi osrednji monetarni instituciji območja evra, katere temeljna naloga je skrb za srednjeročno stabilnost cen, po mnenju strokovnjakov omogočilo, da obrestno mero zniža celo na 1,5 odstotka. To bi bila tudi najnižja vrednost v zgodovini institucije.
Trichet je potrdil, da so člani Sveta ECB, štirje člani izvršnega odbora in petnajst guvernerjev centralnih bank območja evra, med njimi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, govorili tudi o zelo korenitem znižanju obrestnih mer, da bi tako spodbudili trg medbančnih posojil. "Na umu imamo, da jih ne bi znižali prenizko," je istočasno pojasnil.
Obenem je Francoz poslovne banke v luči ukrepov ECB in paketov vladnih pomoči finančnemu sektorju znova pozval, naj izpolnijo svoj del pogodbe in sprostijo tok posojil drugim bankam, gospodarstvu in posameznikom. "Finančne institucije morajo upoštevati ukrepe kot del njihovega novega okolja. Moramo biti pragmatični," je dejal Trichet.
Trg medbančnih posojil je kljub ukrepom ECB, ki je oklestila obrestne mere in vse od lanskega poletja z obsežnimi finančnimi injekcijami bančni trg zasipala z dodatno likvidnostjo, je zaradi pomanjkanja zaupanja med bankami še vedno v veliki meri zamrznjen, s tem pa je močno okrnjen tudi posojilni tok med bankami in podjetji oz. posamezniki.
Trichet je sicer zatrdil, da podatki, ki so na voljo ECB, zaenkrat še ne kažejo na pomanjkanje posojil v evrskem območju, so se pa po podatkih ECB močno zaostrili posojilni pogoji.
Avtor: STA
