Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.
Računovodja.com - Portal z računovodskimi in davčnimi informacijami

Uporabniška navigacija Uvrsti stran med priljubljene

 


<<Nazaj na seznam novic

Svetlik: Obstoječi sistem je dober in se je sposoben odzvati na finančno krizo (intervju)

Čas: 16.12.2008 11:29:00
Kategorija: Notranja politika / Slovensko gospodarstvo


Foto Foto servis

Minister za delo družino in socialne zadeve Ivan Svetlik.

Ali je Slovenija pripravljena na finančno krizo in kateri so ukrepi zoper njo?

Slovenija ima zmogljivosti za soočanje s finančno krizo. Sistem, ki ga imamo, je dober in se je na to pripravljen odzvati. Ocena pripravljenosti je sicer stvar meril, a imamo znanje in programe, ki jih bo treba morda napajati z dodatnimi sredstvi. V tem primeru bo treba prestrukturirati proračun.

Slovenija bi si v času gospodarske rasti sicer lahko nabrala več rezerv, kar bi gotovo olajšalo spoprijemanje s krizo, vprašanje pa je, če bi rezervna sredstva ob likvidnostnih težavah kaj pomagala. Če bi več vlagali v razvoj in krepitev industrije in ne toliko v lastninjenje in finančne transakcije, bi bila naša pripravljenost na krizo večja. Toda Slovenija v primerjavi z nekaterimi drugimi državami ni tako nepripravljena. Prav sistemi socialne varnosti so ostali trdni in lahko služijo kot amortizer za soočanje z brezposelnostjo.

Kolikšno število brezposelnih pričakujete zaradi finančne krize?

Če bo število brezposelnih približno 16.000 več kot zdaj, to ne bo katastrofa. Bojim se, da bo ta številka večja, nisem pa pesimist, saj smo se znali soočati v že mnogo slabših ekonomskih razmerah. Če se bo številka brezposelnih povečevala, je treba aktivirati nekatere programe politike zaposlovanja, ki jih imamo na zalogi.

Kako boste pred krizo zaščitili že zdaj ogrožene skupine prebivalstva?

Ob zaostrenih pogojih lahko pričakujemo, da bo, zlasti ob izgubi zaposlitve, čez rob revščine potisnjenih dodatnih nekaj sto ali nekaj tisoč ljudi, ki bodo deležni enake obravnave kot zdaj. Nekatere skupine so bolj izpostavljene, vendar jim bomo poleg denarne socialne pomoči krepili ugodnosti, ki jih imajo. Sistem, ki ga imamo, deluje dobro. V nekaj mesecih pa bomo znova opravili oceno življenjskih stroškov, da bi lahko minimum do upravičenja do socialnih transferjev drugače zastavili. Zatem bomo videli, kaj to pomeni v odnosu do spremenjene strukture cen.

Kako preprečiti odpuščanja?

Mogoče je delovati preventivno, v to smer pa gre tudi paket ukrepov, ki jih pripravlja vlada. Gre za olajšanje finančnega položaja podjetij in namesto odpuščanja spodbujanje krajšanja delovnega časa. Imamo tudi ukrepe za izobraževanje brezposelnih s področij, kjer so presežki delovnih mest, za delovna mesta, kjer je manko. Delujemo preventivno in tudi razvojno. Naš namen ni ščititi delovnih mest, kjer se že leta životari, temveč delavce preusmeriti na druga razvojno perspektivna področja.

Ali boste podprli predlog, da bi se minimalna plača usklajevala dvakrat letno?

Če imamo opravka z močnimi inflacijskimi gibanji, je takšna zahteva zelo razumna, če pa smo v stanju deflacije, kot je zdaj, pa je nepotrebna.

Ali podpirate predlog za znižanje prispevne stopnje za socialne prispevke za delodajalce?

Znižanje prispevne stopnje je na dolgi rok nemogoče. V tem primeru bi morali zagotoviti druge vire, sicer bo socialna blagajna ogrožena. Zadnja ideja ni trajno znižanje prispevkov, ampak odloženo plačilo, ki bi ga krili iz proračuna. Namen je olajšati položaj gospodarstvenikom, ki bi s tem prihranili sredstva in jim ne bi bilo treba v krčenje obsega dela. Zadnji ukrepi gredo tudi v smer skrajšanega delovnega časa namesto odpuščanja.

Kako bo tekel socialni dialog?

Vsi računamo na to, da se bomo socialni partnerji pogosteje srečevali. Ekonomsko socialni svet se bo sestal v kratkem. Vendar razvojni dialog, kot ga omenja predsednik vlade, vključuje tudi druge organizirane skupine. V pogovore naj bi pritegnili predstavnike upokojencev, mladih, študentov, univerz in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vsaka od skupin naj bi oblikovala svoj memorandum o tem, kako si predstavlja svoj položaj v prihodnje, potem pa bo treba različna stališča soočiti. Vse te partnerje naj bi usmerjali k vprašanju, kako odgovoriti na krizo, ter kakšni naj bodo razvojni koraki v prihodnje.

Kakšne spremembe napovedujete na pokojninskem področju? Bo šlo za reformo ali res le za manjše spremembe?

Govorimo o modernizaciji. Osnovni namen je, da je pokojninski sistem vzdržen na dolgi rok. Delavce je treba spodbujati, da bodo dlje časa aktivni, delodajalce pa, da jih ne bodo potiskali v pokoj, ko dosežejo določeno starost. Spreminjati bo treba pogled na to, kdaj je nekdo že prestar za delo, in spodbujati k učenju in usposabljanju.

Gre za mehke oblike. Najbolj neposredni ukrepi so dajanje bonusov in malusov glede na dolžino delovne dobe. Potem bodo sami začeli premišljati, kdaj se jim bolj splača iti v pokoj. Poleg tega bi bili smiselni podobni programi, kot je na področju usklajevanja dela in družine program družini prijazno podjetje. Lahko bi sprožili kampanjo, kjer bi delodajalce osveščali in jim pomagali pri programih za starejše delavce, ki jih osveščajo in vključujejo v izobraževanje in usposabljanje. To so možnosti, ki so neizkoriščene. Toda najprej moramo postaviti sam sistem, znotraj katerega bo vrsta zakonskih regulativ in aktivnosti za njegovo implementacijo.

Pri tem moram spomniti na študentsko delo. Vsako delo šteje, študent pa zdaj nima nobenih pravic. Vsako tako delo naj prispeva svoj del za naše skupne potrebe. Določene oblike študentskega dela so zagotovo specifične in vezane na študij, kar naj bi se dogajalo že znotraj izobraževalnega procesa. To je del investicije v znanje, sposobnosti, izobraževanje. Ko pa študentje delajo polni delovni čas mesece in mesece in se jim čas študija podaljšuje, delodajalci pa jih silijo k študentskemu delu, ker so poceni delovna sila, pa gre za nesprejemljivo prakso. Treba bo regulirati, kaj je študentsko delo v pravem pomenu besede, kaj pa je delo mladih, ki je lahko fleksibilno. Le-to ne more biti izven sistema in ne, da je sredstvo za poceni subvencioniranje določenih delodajalcev in izkoriščanje mladih. Posredno pa gre tudi za siromašenje države na ta račun. Treba bi bilo urediti sistem študentskega dela, ga obdavčiti in šteti v delovno dobo. Na to nas opozarja tudi EU.

Upokojenci se štejejo med najbolj ekonomsko ogrožene skupine prebivalstva. Se bodo pokojnine povišale?

Sistema pokojnin, kot je postavljen, zaenkrat ne menjamo. Da bi šli v pospeševanje dvigovanja pokojnin, je v času finančne krize pravljica, ki je ne bi pripovedoval nikomur, in upam, da to vsi razumejo. Najbolj ogroženim kategorijam, tudi upokojencem, pa bo treba pomagati tudi z enkratnimi pomočmi in podobnimi intervencijami.

Kakšni so vaši načrti glede štipendiranja in ureditve tega področja? Študentje namreč menijo, da je sprememba štipendijske zakonodaje nujna, saj naj bi poslabšala položaj študentov iz družin s slabšim ekonomsko socialnim statusom.

Sprememba štipendijske zakonodaje je prednostna naloga. Gre za spremembo zakona, nekateri celo menijo, da moramo napisati novega. Ta zakon moramo sprejeti dovolj hitro, da bodo štipendijske sheme drugače delovale že prihodnje leto. Strinjam se s kritiko študentov. Največja napaka je to, da se štipendije in otroški dodatki izključujejo, zato je treba videti funkcijo enih in drugih - ali so razvojne vzpodbude ali imajo socialno funkcijo. Drugo vprašanje so regionalne štipendijske sheme, kjer stvari ne gredo dobro. To bomo začeli spreminjati takoj in jih sprejeli v prvem polletju prihodnjega leta.

Avtor: STA




Zasnova, izvedba in vzdrževanje Carpe diem, d.o.o., Kranj in Računovodja.s d.o.o. | Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti
E-pošta: Info | Webmistress

Vse novice na dan 16.12.2008:
00:30: Od danes cenejša 98-oktanski bencin in kurilno olje

09:22: Bobinac za Finance: V Gorenju z novim letom z nižjimi plačami in 36-urnim delavnikom

10:50: Tečaji na Ljubljanski borzi drsijo vse nižje

10:04: Tufek za Večer: Izguba Adrie Airways bo minimalna

09:55: Petrol čaka Istrabenzove predloge glede povezovanja

11:09: Obora za finance seznanjen s predlogom uredbe o odobritvi posojil

11:00: Bovški hotel Kanin odslej tudi s centrom dobrega počutja

12:55: Nacionalno turistično združenje danes praznuje 15 let

12:53: Erjavec: EU naj ostane vodilna v boju s podnebnimi spremembami

12:05: Avtobusni prevozniki vztrajajo pri svojih zahtevah

11:55: Oktobra v Sloveniji 6,6-odstotna stopnja brezposelnosti

13:24: Ljubljanska borza: Indeksa še izgubila (krajše)

13:53: Pahor in Lahovnik z obrtniki o ukrepih zoper krizo

13:13: Svet Banke Slovenije o strateškem načrtu do leta 2012

11:29: Svetlik: Obstoječi sistem je dober in se je sposoben odzvati na finančno krizo (intervju)

14:46: Sindikati javnega sektorja proti zamrznitvi izvajanja plačnega sistema

14:22: Trichet namignil na premor pri zniževanju obrestnih mer

15:39: KD Kapital Maksima Holdingu vrnil Istrabenzove delnice

15:10: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

16:47: Prevent Global z novo strategijo odprodaje premoženja družbe

16:05: Nadzorniki Datalaba podprli predlog uprave o sklicu skupščine

15:57: Dosegli dogovor o daljnovodu v Renčah

15:53: Ljubljanska borza: Indeksa še izgubila (daljše)

17:50: Mercator naj bi letos ustvaril 2,7 milijona evrov čistih prihodkov

17:45: Železnice odločitev o menjavi nadzornikov ocenjujejo kot razumno

17:44: Semolič: Direktiva o delovnem času korak nazaj v položaju delavcev

18:06: DZ sprejel novelo zakona o prevozih v cestnem prometu

19:44: Eles bo daljnovod Beričevo-Krško gradil tudi z evropskimi sredstvi

19:19: POPRAVEK: Mercator naj bi letos ustvaril 2,7 milijona evrov čistih prihodkov

Zadnjih 10 novic
15:07: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

10:39: Ravenski Metal zaključil tretjo pomembno letošnjo naložbo

10:23: Z uveljavitvijo pravil ustanovitev prvih krovnih skladov

10:00: Slovenske kmete v letu 2009 čaka mnogo sprememb

04:00: Ne bodo več izdajali delovnih knjižic

15:42: Tečajnica Banke Slovenije - referenčni tečaji ECB

15:12: Ljubljanska borza krajši teden končala z rastjo

14:29: Podvojili sredstva za sofinanciranje nakupa tehnološke opreme

14:05: Ljubljanska borza: Tečaji mešano (daljše)

13:41: Na Ljubljanski borzi letos izpuhtele milijarde