<<Nazaj na seznam novic
Pahor in Lahovnik z obrtniki o ukrepih zoper krizo
Čas: 16.12.2008 13:53:00
Ljubljana, 16. decembra (STA) - Vlada bo med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov krize vključila tudi nekatere predloge, ki se zdijo pomembni obrti in malemu podjetništvu, sta danes zagotovila predsednik vlade Borut Pahor in gospodarski minister Matej Lahovnik. Izpostavila sta dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke.
Da bi v trenutni krizi pomagali obrti in malemu podjetništvu, bi morala država po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Miroslava Kluna predvsem dokapitalizirati Slovenski podjetniški sklad in mu zagotoviti dodatna nepovratna sredstva za naložbe v tehnološki razvoj malih pa tudi srednjih podjetij. Klun je poleg tega gostoma na današnji skupščini OZS še predlagal, naj država zagotovi poravnavo vseh svojih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev del v roku 30 dni, skrajša roke za vračilo preplačanega DDV na deset dni ter zviša investicijsko in razvojno olajšavo že za leto 2008.
Vlada se po Pahorjevih besedah strinja s prvim in drugim ukrepom, pri tretjem pa ima vsaj zaenkrat nekoliko drugačen pogled. Vlada bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize sprejela v petek, še pred tem pa jih bosta obravnavala ekonomsko socialni svet v sredo in strateški gospodarski svet v četrtek. Poleg tega jih bo - vsaj kolikor je to potrebno v luči izredne seje DZ - preučila tudi s predsedniki vseh parlamentarnih strank.
Kot je navzočim na skupščini zagotovil Lahovnik, bo vlada pri pripravi ukrepov sledila listini Evropske komisije o malih podjetjih, ki daje usmeritve, kakšen naj bo odnos ekonomskih politik do malih in srednjih podjetij. Ob tem je kot ključnega izpostavil dostop do virov financiranja, zato so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili predlog za dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada.
"To se nam zdi najbolj ključno," je Lahovnik potrdil Klunovim besedam ter poudaril potrebo po sodelovanju Slovenskega podjetniškega sklada s SID banko. "Subvencioniranje obrestne mere nam namreč nič ne koristi, če na trgu ni dosegljivih kreditov," je dejal.
Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. "Mnogi dobavitelji in izvajalci nas opozarjajo, da je to velik problem v sedanjem položaju," se je strinjal. Sam tudi ne vidi ovir za dvig praga pri ugotavljanju poslovnega izida, kjer se upoštevajo normativni stroški, na 100.000 evrov. Prav tako je obljubil dokapitalizacijo ustanov, ki skrbijo za financiranje malih in srednjih podjetij.
Reforma plač v javnem sektorju in nekatere druge predvolilne obljube bodo po Lahovnikovih izračunih v letu 2009 precej obremenili državni proračun in povzročili za približno 600 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja. Ob upoštevanju maastrichtskega kriterija, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, nam ostane za razbremenitev gospodarstva približno 400 milijonov evrov, je povedal. Predlogi so različni, vlada pa bo pri pripravi ukrepov upoštevala, da bo recesija na naših ključnih trgih lahko tudi daljša, kot se zdi, je dejal.
Delodajalci bodo poleg tega z letom 2009 razbremenjeni plačila davka na izplačane plače, kar predstavlja približno 200 milijonov evrov, 50 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega učinka pa bo prineslo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko, je še spomnil Lahovnik.
Vlada si želi podpreti zdravi del gospodarstva, želi pomagati tistim, ki so se znašli v težavah in imajo dovolj razvojnega potenciala, je dejal Pahor in dodal, da "čutijo dolžnost do davkoplačevalcev, da v vrečo brez dna denarja ne bi metali". Tu gre za tista podjetja, za katera lahko z gotovostjo ocenijo, da nimajo perspektive kljub morebitni državni pomoči, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da bo država pomagala tistim, ki bodo zaradi tega izgubili službe, in navedel, da ustrezne ukrepe pripravljajo na ministrstvu za delo.
Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. "Gre za neko precej izvirno zamisel Slovenije, v tem smislu, da povabimo za okroglo mizo vse relevantne sogovornike - delodajalce, delojemalce, predstavnike mladih, starejših, nevladnih organizacij, univerze in akademije znanosti - in da ta dialog traja vse do časa, ko bomo lahko vsi skupaj brez dvoma ugotovili, da se je čas gospodarske negotovosti iztekel," je poudaril. Kot je navedel, gre za to, da bodo skušali preko vseh teh dialogov s socialnimi partnerji in drugimi priti do novega razvojnega soglasja v Sloveniji.
Avtor: STA
