<<Nazaj na seznam novic
Obora za finance seznanjen s predlogom uredbe o odobritvi posojil
Čas: 16.12.2008 11:09:00
Ljubljana, 16. decembra (STA) - Odbor DZ za finance in monetarno politiko se je danes seznanil s predlogom uredbe o merilih in pogojih za odobritev posojil na podlagi prenovljenega zakona o javnih financah. Uredbo, ki možnost najetja posojil države predvideva za banke, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe s sedežem v Sloveniji, naj bi vlada sprejela v četrtek.
Uredba o izdajanju posojil smiselno nadaljuje uredbo o državnih poroštvih za banke in hranilnice, ki predvideva jamstvo za 12 milijard evrov do konca leta 2010. Kot je pojasnil minister za finance Franc Križanič, predvsem manjšim bankam, ki v trenutnih razmerah ne morejo same na finančni trg, odpira možnost do svežih virov. "Država se bo zadolžila, nato pa prek SID Banke dodeljevala posojila," je dejal.
Po besedah generalne direktorice direktorata za zakladništvo na ministrstvu za finance Stanislave Zadravec bi uredba o izdajanju posojil bankam poleg zagotavljanja dostopa do svežih virov omogočila refinanciranje obstoječih obveznosti, ki zapadejo v letu 2009, zavarovalnicam, pozavarovalnicam in pokojninskim družbam pa financiranje v primeru večjih odlivov sredstev s strani naložbenikov. Nikakor pa uredba ni namenjena financiranju odkupov podjetij s strani uprav ali z njimi povezanih oseb, je poudarila.
Za državno kreditiranje lahko zaprosijo solventne, zdrave ustanove, ročnost posojil pa znaša od enega do pet let. Potrebna je tudi monetarna in ne le fiskalna spodbuda, je poudaril Križanič in dodal, da lahko premalo potenciala vodi v negativno gibanje cen življenjskih potrebščin.
Pogoji in stroški najetja posojil so usklajeni z izhodišči Evropske centralne banke in Evropske komisije, sta pojasnila predstavnika finančnega ministrstva. "Treba se je zavedati, da banke vseh držav ohranjajo vire le za financiranje svojega realnega sektorja," je poudarila Zadravčeva.
Iztoka Podkrižnika (SDS) je zanimalo, kako je z davčnimi olajšavami za gospodarstvo, ki jih je pripravila še prejšnja vlada. Križanič je pojasnil, da odprava davka na izplačane plače ter sprememba davka od dohodkov pravnih oseb ter dohodnine predstavljata prihranke za gospodarstvo v višini 1,6 odstotka BDP. Za ohranitev delovnih mest naj bi bil najbolj učinkovit ukrep znižanja prispevnih stopenj za socialno varstvo, je dejal.
Član odbora Andrej Vizjak (SDS) je ugotavljal, češ da uredba o poroštvih, ki je začela veljati 6. decembra, očitno ni "prijela". Na vprašanje o višini doslej odobrenih poroštev oz. številu prijav mu je minister pojasnil, da pričakuje, da bodo po ukrepu posegle NLB in NKBM, mogoče tudi Abanka. Od oddaje prošnje do odobritve posojila naj bi preteklo 12 dni, je dejal. Na podlagi uredbe o odobritvi posojil pa naj bi v manjše banke po Križaničevih besedah plasirali največ 800 milijonov evrov.
Vizjak je vladi očital tudi dinamiko sprejemanja sistemskih ukrepov. "Potrebujemo uravnotežene ukrepe, sveženj s plusi in minusi, spremembe trošarin so obremenitev, nismo pa dočakali še nobenega ukrepa za razbremenitev gospodarstva," je dodal. Zavzel se je za sprejetje predloga o davčnih olajšavah za investicije v opremo, ki ga je pripravila prejšnja vlada. "Krizo lahko uporabimo za preboj propulzivnih podjetij," je na razmišljanje Matjaža Hana (SD), češ da bodo podjetja v sedanjih razmerah zaustavila investicije, odgovoril Vizjak.
Vizjaka je še zanimalo, ali so v vladi razmišljali o zamrznitvi reforme plač v javnem sektorju. "Reforma je legitimna, legalna," je poudaril Križanič. Vlada se bo s sindikati skušala dogovoriti o zamiku januarske uskladitve, dogovor pa jim dopušča možnost, da se v primeru slabih gospodarskih razmer zamakne avgustovska uskladitev, s čimer bodo po besedah Križaniča dosegli 150 milijonov evrov pozitivnega učinka.
Avtor: STA
