Avtor knjige o svetovni krizi in Slovencih Franjo Štiblar.
Arhiv STA
Slovenija je v luči omilitve krize povečala garancije na depozite in vzela garancijo na medbančne kredite - vlada je uredbo o merilih in pogojih za izdajanje poroštev bankam sprejela danes, je na razpravi, ki je sledila predstavitvi knjige, pojasnil minister Križanič.
Ob tem je dodal, da vlada pripravlja ukrep, s katerim bodo lahko dokapitalizirali finančne institucije, pripravlja pa tudi ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti.
Kot je navedel, z ekonomsko-političnega vidika to ni prva tovrstna kriza, gre za tipično sodobno krizo. To je kriza pričakovanj, spiralna kriza, kar pomeni, da povpraševanje pada, prav tako vrednostni papirji, izgubljajo se delovna mesta ter nato ter zoper padanje povpraševanja ... To se ne neha oz. se lahko postavi ravnotežje na zelo nizki ravni, zato je treba ekonomsko politično ukrepati, je še poudaril Križanič.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je poudaril, da kriza ni nujno nekaj slabega in da se iz tega lahko tudi "nekaj naučimo". Po njegovem bi morali to izrabiti, da se slovenski visokošolski in znanstveni sistem postavi na višjo raven. Izobraženi ljudje so edino bogastvo, ki ga bomo imeli, in tega bogastva nam nobena kriza ne bo mogla nikoli vzeti, je dejal.
Zadnja leta je šla Slovenija v zgrešeno smer, je poudaril ekonomist Jože Mencinger in dodal, da je za Slovenijo normalna gospodarska rast okoli štiri odstotke. To je tista rast, ki omogoča, da je bilanca uravnotežena in da ni proračunskega primanjkljaja, je pojasnil.
Po njegovem je delovanje vlade "zaenkrat nekoliko zmedeno". Kot je poudaril, je treba dobro gospodarstvo pustiti pri miru, pomagati pa je treba slabim. Po njegovem je vlada storila dve napaki: ena je nepodražitev bencina, druga pa prodaja vinjet po 55 evrov namesto po 100 evrov.
Krizo je treba reševati tako, da se ohranja gospodarstvo, kolikor se ga da, je navedel. V Sloveniji je treba uporabljati Kapitalsko družbo (Kad) in Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki morata dokapitalizirati podjetja, ne glede na to, da proizvajajo izgubo - to je treba primerjati s socialnimi stroški, ki nastanejo, če se ta podjetja zaprejo. Ohranjati je treba vse, kar se ohranjati da, je še poudaril Mencinger.
Po mnenju predsednika uprave Petrola Marka Kryžanowskega bo kriza najbolj prizadela navadnega, malega človeka. Ob tem je opozoril, da so se v zadnjem času delile velike dividende, dobički in nagrade, ob tem pa se je pozabilo na dodano vrednost. V tem času se bo treba odločiti, ali se bo kazalo rezultate poslovanja in dobičke ali pa se bo zagotavljalo neko socialno varnost.
Štiblar je poudaril, da se Slovenci krize ne zavedajo najbolje. Kot meni, so Slovenci kleni in se znajo prilagoditi in bodo iz te krize prišli močnejši in brez hujših posledic. Njegova knjiga z naslovom Svetovna kriza in Slovenci - Kako jo preživeti? ponuja posameznikom, gospodarstvenikom ter nosilcem ekonomske in finančne politike konkretne predloge za čas krize.
Avtor: STA
