<<Nazaj na seznam novic
V Premogovniku Velenje ob dnevu sv. Barbare tudi o razvoju
Čas: 4.12.2008 18:30:00
Velenje, 4. decembra (STA) - V Premogovniku Velenje so nocoj pripravili tradicionalno slovesnost ob dnevu sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Na njej so podelili priznanja sodelavcem, ki so ob delu pridobili višjo stopnjo izobrazbe. Slovesnost je popestril pogovor z dosedanjimi direktorji o razvoju in preobrazbi velenjskega premogovnika v zadnjih treh desetletjih.
Kot je v izjavi za STA povedal aktualni direktor Milan Medved, bodo poslovno leto 2008 zaključili pozitivno. "Ocenjujem, da bomo izpolnili vse obveze, ki izhajajo iz desetletne pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med Holdingom Slovenske elektrarne, Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj."
Po besedah Medveda je leto 2008 zaznamovalo nekaj pomembnih razvojnih korakov: prenos znanja strokovnjakov Premogovnika Velenje v tuzelski premogovnik Mramor in zagon prvega mehaniziranega odkopa, delovanje najdaljšega odkopa v zgodovini - 210-metrskega odkopa G2/B v severnem delu jame Preloge ter direktni prenos video in zvočnega signala, ki zaokroža izgradnjo optičnega omrežja.
Glavne strateške usmeritve Premogovnika Velenje, ki se uvršča med najsodobnejše rudnike v Evropi, so racionalizacija procesa pridobivanja premoga, zagotavljanje varnosti in humanosti pri izvajanju delovnega procesa, reševanje okoljskih problemov, intenzivno prestrukturiranje povezanih družb Premogovnika Velenje ter ustanavljanje novih podjetij.
Nacionalni energetski program predvideva za Premogovnik Velenje proizvodnjo premoga v višini 3,8 milijona ton na leto do leta 2010, 3,7 milijona ton na leto do leta 2015 in tri milijone ton na leto po letu 2015. Zaloge velenjskega lignita pri sedanjem izkopu zadoščajo še za skoraj pol stoletja delovanja premogovnika.
Zaradi sprememb v energetiki in predvidenih sprememb v delovanju Termoelektrarne Šoštanj se bodo premogovniška delovišča zaprla, še preden bodo zaloge lignita izčrpane. Ob racionalizaciji proizvodnje je zato najpomembnejši cilj prestrukturiranje poslovnega sistema in ohranjanje delovnih mest za ljudi iz Šaleške doline in širše regije.
Razvojna naravnanost Premogovnika Velenje je povezana z raziskovalno dejavnostjo na področju geotehnologije, s čimer se že sedaj uvršča med pomembne ponudnike rudarskega, strojnega in elektro projektiranja podzemnih objektov in površinskih kopov, izdelave vseh vrst podzemnih objektov, geomehanskih raziskav ter vodenja prostorskih baz podatkov.
Velenjski premogovnik deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, debelih kar 165 metrov, je bilo doslej odkopanega več kot 180 milijonov ton lignita. Če bi ga naložili na vagone, bi lahko z njimi sestavili kompozicijo, ki bi dvakrat obkrožila Zemljo.
Prve omembe nahajališč segajo v 18. stoletje, prva vrtanja v leto 1875, prvo jamsko odpiranje pa v leto 1887. Daniel pl. Lapp je bil prvi, ki mu je po odkritju glavnega lignitnega sloja leta 1875, ki šteje kot "rojstno leto" velenjskega premogovnika, zares uspelo pridobivati omembe vredne količine lignita.
Že leta 1905 je bila v bližini premogovnika zgrajena prva termoelektrarna, ki je delovala na osnovi lignita. Pridobivanje premoga v Šaleški dolini je doživelo največji razmah po 2. svetovni vojni, ko so potrebe po premogu skokovito narasle. Količine izkopanega premoga so naraščale do sredine 90. let 20. stoletja.
V zadnjih letih je celotna količina odkopanega velenjskega lignita uporabljena za delovanje Termoelektrarne Šoštanj, kjer iz letne odkopane količine premoga pridobijo eno tretjino električne energije, ki jo porabi Slovenija.
Avtor: STA
