Minister za finance France Križanič ob robu zasedanja finančnih ministrov EU.
Finančni ministri EU so namreč danes v Bruslju govorili o načrtu na oživitev gospodarstva, ki ga je minuli teden predstavila Evropska komisija, in ki omenja tudi nižanje DDV. Za to se je že odločila Velika Britanija, države območja evra pa naj tega ne bi storile, je v ponedeljek zvečer dejal vodja evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.
"Eno mnenje je povsem enotno: treba je ukrepati, treba je ukrepati hitro, pravočasno in dovolj močno. Nekateri ukrepi morajo biti začasne narave, zlasti tisti, ki so najmočnejši, da ne bi porušili dolgoročnega ravnotežja," je dejal Križanič, trenja pa je navedel le glede odpiranja vprašanja finančne perspektive, čemur Slovenija - pa tudi Nemčija in Nizozemska - ni naklonjena.
"Države so izrazite zagovornice močne fiskalne injekcije, s katero bi se zaustavilo spiralo gospodarskega zniževanja in padanja pričakovanj oziroma gospodarskega pesimizma, s pričakovanjem, da se bo potem začela gospodarska rast," pravi minister. Dodal je, da si bo "vsaka država izbrala svoj nabor ukrepov glede na razmere, v katerih je".
Slovenija ocenjuje, da s svojim načrtom ne bo presegla dovoljenih maastrichtskih konvergenčnih kriterijev. "Mislim, da bi lahko zdržali v okviru pakta o stabilnosti in rasti," je dejal Križanič. Ob tem je pojasnil, da bi lahko slovenski načrt oživitve gospodarstva vseboval naložbe v raziskave in razvoj, spodbujanje povečanja vlaganj v mehki del rasti konkurenčnosti, javno-zasebnega partnerstva pri velikih infrastrukturnih investicijah ter verjetno začasno znižanje nekaterih davkov.
"Trenutno je več predlogov na mizi: predlog pospešenega znižanja davčne stopnje na dohodek pravnih oseb, predlog znižanja dohodnine za tiste, ki imajo mikropodjetja in tako plačujejo svoje davke preko dohodnine, predlog začasnega znižanja prispevnih stopenj ter predlog iz koalicijske pogodbe o znižanju dohodnine oziroma dvigu splošne olajšave na raven minimalne plače, kar bi omogočilo lažje preživetje ljudem z najnižjimi dohodki. Več predlogov je," je pojasnil Križanič.
Pričakuje se, da bo vlada načrt pripravila do sredine decembra, Križanič pa še ni mogel povsem natančno povedati, kdaj lahko pričakujemo konkretne ukrepe v praksi. Načrt mora najprej prestati vladni, nato še parlamentarni postopek. Po besedah ministra je "težko reči", kdaj bo prišlo do izvajanja v praksi, vendar "globlja kot bo kriza, večji bo motiv". Vsekakor pa EU predvideva ukrepe že v letu 2009, saj morajo biti ti pravočasni, pravi Križanič.
Finančni ministri EU so se danes v razpravi o finančni in gospodarski temi posvetili tudi pripravam na Evropski svet 11. in 12. decembra. Sprejeli so več poudarkov: glede usklajenega evropskega odziva za rast in delovna mesta ter za obnovo finančne stabilnosti, povečanja finančnega nadzora in poglobitve povezovanja notranjega trga.
Pri slednjem so izpostavili hitro in usklajeno izvajanje kratkoročnih ukrepov v odzivu na finančno krizo, nadaljnje izboljševanje preglednosti na trgih, okrepitev bonitetnih pravil, tveganj in okvira kriznega upravljanja ter Evropski nadzorni okvir. Ob tem bo Svet EU za gospodarske in finančne zadeve do sredine marca 2009 pripravil konkretne predloge ukrepov.
Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes je ob tem napovedala, da bo komisija v prihodnje ob ocenjevanju pomoči bankam proučila tudi njihov prispevek k rasti. Sedaj ne gre več le za reševanje bank, ampak za prispevek h gospodarski rasti, je prepričana, zato bo pomoč bankam odobrena, če bo to pomenilo, da bodo te dale posojila denimo proizvajalcem okolju prijaznih izdelkov oziroma povečale obseg tveganega kapitala industriji.
Ministri so obravnavali še nekatere druge točke - kolektivne naložbene podjeme za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje (UCITS), kapitalsko ustreznost bank, direktivo o kapitalski ustreznosti zavarovalnic (t. i. Solventnost 2) in sistem jamstev za vloge varčevalcev ter aranžma EU za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam s težavami v plačilni bilanci, kjer so sprejeli določene zaključke.
Glede nižjega DDV na določene lokalne storitve, vključno z gostinskimi storitvami, kjer ni tveganja nelojalne konkurence na notranjem trgu EU, pa so se "ministri strinjali, da se ne strinjajo", zato bo treba predlog ponovno proučiti, je sporočila predsedujoča, francoska finančna ministrica Christine Lagarde.
Velja dodati še, da se je minister Križanič v ponedeljek sestal z evropskim komisarjem za gospodarske in denarne zadeve Joaquinom Almunio. "Predstavil sem mu svoje osnovne poglede na gospodarstvo, osnovne makroekonomske rezultate Slovenije - zlasti v zadnjem času, seznanil sem ga s padanjem inflacije", z začasno naravo pospešitve inflacije, z izvajanjem ukrepov za preprečitev vpliva finančne krize na slovenski finančni sektor, je povedal Križanič.
S komisarjem je govoril tudi o predvidenih ukrepih za rast, pri čemer je zatrdil, da bo država pri tem upoštevala poudarke načrta komisije za oživitev gospodarstva ter tudi maastrichtske konvergenčne kriterije.
Avtor: STA
