<<Nazaj na seznam novic
Obrtniki pripravili predlog ukrepov za odpravo posledic krize (dopolnjeno) v zvezi s plačilnim rokom
Čas: 2.12.2008 16:39:00
Ljubljana, 2. decembra (STA) - Člani upravnega odbora OZS so na današnji seji v Ljubljani pripravili predlog ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov finančne in gospodarske krize na obrt in mala podjetja. Med najpomembnejšimi sta zagotovitev garancijskih sredstev in subvencij za novo tehnološko opremo in skrajšanje plačilnih rokov države na 30 dni.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo s temi predlogi sodelovala pri oblikovanju skupnega memoranduma delodajalskih združenj s predlogi ukrepov za čim bolj uspešen boj proti krizi, za katerega je pred dnevi zaprosil predsednik vlade Borut Pahor. Poleg tega bodo ti predlogi osnova za zahteve obrtnikov v prihodnosti.
"Upam, da bo naša država znala z ukrepi kljubovati tej krizi v tolikšni meri, da bomo ostali še naprej konkurenčni, kajti bistvo malih držav je, da so fleksibilne in konkurenčne. Menim, da je malo gospodarstvo oziroma obrt tista panoga, ki lahko še najbolj pripomore k temu," je povedal predsednik upravnega odbora OZS Štefan Pavlinjek.
Generalni sekretar OZS Viljem Pšeničny ga je dopolnil z navedbo, da 99 odstotkov vseh subjektov tako v Sloveniji kot v EU predstavljajo mala in srednje velika podjetja. "Od tega, kako bo tudi malo gospodarstvo obremenjeno s samimi posledicami krize, bo odvisno, kako hitro se bomo iz nje kot gospodarstvo v celoti izvili," je poudaril.
Predlog ukrepov je razdeljen na tri dele, po pomembnosti z vidika malega gospodarstva ter hitrost in možnost učinka. Prvi sklop ukrepov tako zadeva finance in likvidnost podjetij, drugi davke in tretji prijaznejše pogoje zaposlovanja oziroma socialno varnost.
Ukrepi iz prvega sklopa, ki med drugim predvidevajo skrajšanje plačilnih rokov države na 30 dni do dobaviteljev in izvajalcev del, bi imeli takojšen učinek na gospodarstvo. Skrajšanje plačilnih rokov naj bi sprva obveljalo za državo, nato pa tudi za vse gospodarske subjekte.
Poleg skrajšanja plačilnih rokov, kar so člani upravnega odbora največkrat izpostavili v razpravi, v to skupino sodi tudi zagotavljanje in omogočanje garancijskih sredstev in subvencij za novo tehnološko opremo malim in srednje velikim podjetjem, ki investirajo, ter pomoč izvoznikom.
Za leto 2008 naj bi se zagotovilo 50 milijonov evrov, za leto 2009 pa 60 milijonov evrov. Po podatkih OZS je Slovenskemu podjetniškemu skladu v teh dneh namreč zmanjkalo denarja za ta namen oziroma ga je bistveno premalo, le okrog 18,8 milijona evrov.
Obrtniki si prizadevajo tudi za izboljšanje dostopa podjetij do financiranja, čim hitrejšo odobritev novih sredstev ter zagotavljanje večjega obsega sredstev za izdajanje in financiranje inovacijskih načrtov ter za vavčersko svetovanje na področju razvojnih programov, investicijskih in marketinških načrtov, uspešne priprave razpisnih dokumentacij ipd.
Poleg tega predlagajo, da se omogoči podporo ali financiranje bankam, da bodo v bolj zanesljivem sistemu lahko še vedno nudile podjetjem ustrezne kredite pod sprejemljivimi, realnimi pogoji in ne prevelikimi hipotekarnimi oziroma jamstvenimi zahtevami. Vzpostavilo naj bi se tudi dodeljevanje spodbud občutljivim sektorjem.
Drugi sklop ukrepov, ki predvidevajo investicijske oziroma davčne olajšave, bi učinkoval v treh do šestih ali celo dvanajstih mesecih. Obrtniki predlagajo, da se v zakonu o dohodnini in zakonu o davku od dobička pravnih oseb odpravi vse omejitve - se ukine zaposlitveni kriterij in ukine omejitev v absolutnem znesku pri uveljavljanju olajšav za investicije. Davčno olajšavo naj bi se povečalo z 20 na 30 odstotkov investiranega zneska.
Med drugim naj bi uvedli tudi dodatno spodbujanje investiranja v osnovna sredstva, pri čemer naj bi se davčna olajšava za raziskave in razvoj dvignila z 20 na 40 odstotkov, zakona o dohodnini in o davku od dobička pravnih oseb pa naj bi se spremenilo tako, da se davčne olajšave za tovorna motorna vozila z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam Euro 5, uveljavijo za daljše obdobje. Zvišali naj bi tudi amortizacijske stopnje.
Ukrepi iz tretjega dela pa bi bili najbolj dolgotrajni oziroma bi učinkovali najkasneje - ti zadevajo posodobitev delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti, konkurenčnosti in socialne varnosti. Pri tem v OZS predlagajo nekatere spremembe zakona o delovnih razmerjih, poleg tega pa tudi vodenje aktivne politike zaposlovanja in zagotavljanje sredstev države za nove zaposlitve, samozaposlitve in podjetnike začetnike.
Člani upravnega odbora so v razpravi največ časa namenili plačilnim rokom, pri čemer so opozorili na težave malega gospodarstva zaradi daljšanja plačilnih rokov za opravljene storitve ali dobave večjim subjektom. Prav njihovo skrajšanje bi obrtnikom najhitreje zagotovilo tudi prepotrebna likvidnostna sredstva.
Nekateri so pri tem izpostavili soodvisnost malih in velikih podjetij, poudarjena pa je bila tudi potreba po vlaganju v znanje oziroma v raziskave in razvoj ter prenos tehnologij iz inštitutov v podjetja. "Od žebljev, ki smo jih delali desetletja, ne bomo preživeli, ker jih ne bo noben bedak več kupil," je ponazoril predsednik odbora OZS za izobraževanje Ignac Šteferl.
Po besedah Pavlinjeka se kriza najprej kaže v tistih velikih podjetjih, ki so močno izvozno usmerjena na zahodne trge, medtem ko obrtniki to občutijo z zamikom. Članstvo v zbornici se sicer ob vsem tem ne zmanjšuje. V tednu od 19. do 26. novembra se je število članov povečalo za 65 na 52.172, od začetka leta pa za 2636.
Avtor: STA
