<<Nazaj na seznam novic
Gospodarstvo si želi podpore pri predstavitvah na sejmih
Čas: 2.12.2008 14:03:00
Ljubljana, 2. decembra (STA) - Sejemske aktivnosti so učinkovito trženjsko orodje za pospeševanje izvoza, so se strinjali udeleženci okrogle mize o podpori sejemskim nastopom podjetij v tujini, ki so jo danes pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Potrebujemo močno podporo s strani države in drugih, je poudaril direktor GZS Samo Hribar Milič.
Tako država kot druge ustanove, tudi GZS, bi morale nuditi gospodarstvu učinkovito podporo pri izvoznih aktivnostih, torej tudi sejemskih, je razpravo povzel Hribar Milič. GZS sicer od ukinitve obveznega članstva nima več dovolj sredstev, da bi lahko tako kot včasih pospeševala izvozne aktivnosti slovenskih podjetij, je dodal.
"Prav sejemski nastopi so tisti, ki nam pomagajo pri prodoru na tuje trge," se je strinjala Ester Fidel iz Javorja. Tudi Mitja Kolbe iz Špice International je nastope na sejmih označil za enega bolj pomembnih trženjskih prijemov, čeprav lahko podjetja iz panoge informacijske tehnologije veliko kupcev najdejo prek interneta.
Prav vsa podjetja v času finančne krize razmišljajo o zniževanju stroškov, pri tem pa se je na kratki rok najlažje odpovedati nastopom na sejmih, je menila Tanja Mohorič iz Hidrie ter opozorila, da je takšno razmišljanje napačno, saj lahko podjetja s takšnim ravnanjem veliko izgubijo. Hidria se vsako leto predstavi na 35 sejmih v 22 državah po vsem svetu, za kar nameni več kot milijon evrov.
Zelo pomembno je, da priskoči na pomoč tudi država, je še menila Mohoričeva ter dodala, da med ukrepi, ki jih napoveduje vlada v boju zoper finančno in gospodarsko krizo, še ni slišala, da bi nameravali pomagati podjetjem pri ohranjanju položajev na zunanjih trgih.
V naši državi nimamo resne zunanjetrgovinske strategije, torej da bi vsak ukrep ocenili s stališča, ali bo koristil izvoznikom, je ugotovil Hribar Milič. S promocijo se sicer v Sloveniji ukvarja več ustanov, a imajo premajhne proračune in tudi pomanjkanje strategije, da bi lahko nudile ustrezno podporo sejemskim aktivnostim.
Na ministrstvu za gospodarstvo dajejo področju internacionalizacije iz leta v leto večji pomen, je zagotovila generalna direktorica direktorata za ekonomske odnose s tujino Sabina Koleša. Letos so v ta namen porabili en milijon evrov.
Anketa, ki so jo izvedli na ministrstvu, je pokazala, da si slovenska podjetja želijo organiziranih sejemskih nastopov. V letu 2009 se predvideva podpora sejemskim aktivnostim iz sredstev Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, vendar bodo v prvi fazi lahko organizirali predstavitve le na manjšem številu sejmov.
Dejavnost internacionalizacije naj bi se v določeni meri okrepila tudi na ministrstvu za zunanje zadeve. Kot je dejal vodja sektorja za gospodarsko diplomacijo Robert Kokalj, bi bilo smotrno, če bi se dejavnost gospodarske diplomacije centralizirala na zunanjem ministrstvu, v naslednjem koraku pa bi lahko združili delovanje 20 ekonomskih svetnikov na slovenskih veleposlaništvih s sedmimi delujočimi predstavništvi slovenskega gospodarstva.
Pomen sejmov v svetu se kljub internacionalizaciji poslovanja povečuje, so vse bolj obiskani in jih je tudi vse več. Odsotnost na sejmih je za zamujeno priložnost za slovenska podjetja označil tudi Andrej Prpič iz podjetja APR Predstavništvo tujih sejmov, ki je povedal, da je med največjimi sejmišči na svetu največ nemških, ta pa svoje zmogljivosti še povečujejo.
V Nemčiji se redno na sejmih predstavlja 60 odstotkov podjetij, od teh dve tretjini na sejmih v tujini. Država za nastope na sejmih nameni 38 milijonov evrov na leto, koristi od nastopa nemškega gospodarstva v tujini pa so naslednje: 3,6 milijona evrov izvoza, varnost in obstoj 20.000 delovnih mest ter 171 milijonov evrov davčnih prihodkov, je naštel Prpič.
Avtor: STA
