<<Nazaj na seznam novic
Sanirali erozijske jarke na območju klifa na Debelem rtiču
Čas: 2.12.2008 13:20:00
Kategorija: Slovensko gospodarstvo / Slovenija
Piran, 2. decembra (STA) - Piranska območna enota Zavoda RS za varstvo narave je s finančno pomočjo Kneževine Monako sanirala dva erozijska jarka s kamnitimi bloki na območju klifa na Debelem rtiču. Projekt je bil vreden 10.000 evrov, hoja po tako urejenih stopnicah je zdaj lažja in varnejša, vendar še vedno na lastno odgovornost.
Najgloblji erozijski jarek so zasuli z zemljo, tako da se bo brežina klifa ponovno zarasla. Od obiskovalcev pa na enoti pričakujejo, da bodo odslej uporabljali le dve urejeni poti, saj bi na ta način lahko obvarovali geomorfološke danosti klifa, zelo specifično delo je po dogovoru s projektanti izvedel ljubljanski SCT.
Dostopna pot do klifa je izvedena brez uporabe betone, z vpenjanjem kamnitih blokov enega v drugega in utrjena s glino iz Goriških opekarn. Videz se tako povsem ujema z naravno podobo območja, so danes sporočili s piranske enote Zavoda RS za varstvo narave.
Polotok Debeli rtič se podobno kot drugi rti slovenske obale zajeda v Tržaški zaliv, del obale med Mladinskim zdraviliščem in okrevališčem Rdečega križa Slovenije s počitniškim kompleksom ministrstva za obrambo s pripadajočim 200-metrskim pasom pa je od leta 1991 zavarovan kot naravni spomenik.
Na rtiču je izoblikovana, za slovenski del Istre značilna obala, klif. Prepadne stene, visoke od 12 do 21 metrov imajo tudi različno geomorfološko podobo. Kopni del spomenika krasijo različni erozijski pojavi, v plitvem morju pa skladi podvodnega grebena nakazujejo smer umikanja rta zaradi erozijskega delovanja valov.
Kopni del klifa poraščajo toploljubne rastline, plitvo in svetlo kamnito morsko dno pa gosti številne morske organizme. Poraščeno je z značilnimi algami ali na pesku z morsko travo cimodocejo, vmes pa se skrivajo številne živali. Z vrha klifa so doslej do morja vodile številne neurejene poti, ki so jih v njegovo brežino s hojo in zasilnimi pripomočki nadelali obiskovalci območja. Zaradi hoje po neodpornem laporju so s časom nastali prvi jarki. V njih se material še bolj spira, s tam pa se povečuje krušenje klifa.
Avtor: STA